BITS&PIECES

Awkward situacija

September 28, 2015

Najprej o tej situaciji. OK, recimo, da sem se odločila, da bom bolj pogumna glede določenih stvari. Da bom čim večkrat (vsak dan bi bilo še bolje za mojo samozavest) naredila nekaj pogumnega. Pogumnega za mene. Recimo, da bom oblekla tisto majčko, ki jo imam že več kot leto v omari in je kar ne upam, ker pač menim, da mi ne pristoji tako dobro. Zakaj sem jo potem že kupila, se sprašujem tudi sama. No take zadeve. Vem, butaste zadeve, a meni povzročajo kar en cmok v grlu … En tak cmok je tudi sprehod mimo gruče ljudi (OMG a se to še komu dogaja, please say yes, please say yes). Itak me nihče ne opazi, ne vem zakaj tak big deal. A ne, jaz se jih izognem, še mimo ne upam. Naj si bodo mladi, stari, ma še skupini iz vrtca bi se najrajši skrila. Za tiste, ki ne veste, naš vhod v stanovanje je poleg lokala. Mislim, da mene in mizo z gosti ločijo trije metri, za predstavo. A tu ni bilo druge možnosti. Ko se približam prvim vratom, prestavim v najhitrejšo in zbešim mimo. Ponavadi se mi zatakne jopica, mi pade kaj na tla, sinu skoraj podrzam roko ob ograjo. Murphy! Da preidem k današnji situaciji: mesnica v naši bližini je nasproti lokala. Zato je ne obiskujem. Ker imam pač možnost, da grem v kako drugo trgovino. Danes pa sem rekla, dovolj je tega, grem v mesnico 🙂 In da bi res šla, da se v zadnjem hipu ne bi premislila, sem na glas to povedala tudi tašči, in tako res ni bilo več izhoda. Globoko sem dihala na poti do tja. Nekaj metrov pred mesnico in lokalom se ustavim, preverim in res pred lokalom kake 20 ljudi, vzamem telefon in se pretvarjam, da telefoniram. V tem sem zelo dobra! Nataknem si še očala. Sin me skoraj ni prepoznal, tako dobro sem se zamaskirala. Hodim. Najprej z enim kolesom vozička zapeljem v luknjo (eno in edino) pred vrati. Kolo mi uspe rešiti. Skoraj na cilju. Odložim telefon, zagrabim kljuko na vratih in … Zaprto! Awkward!!! Hitro spet zagrabim telefon in začnem “pogovor” 🙂 In odhitim stran. OMG, kaj je narobe z mano. Ne, ne, OMG, zakaj imajo ob ponedeljkih zaprto?!?!?! Ko se končno opogumim in mi takole zaprejo vrata. Ja res, zelo dobro za mojo samozavest.
To je to. Zagotovo moj najslabši del dneva.

 

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply