Monthly Archives

November 2015

MONDAYS

Štart v nov teden

November 30, 2015

In teden je naokoli. Kaj ste počeli čez vikend? Ste že okrasili stanovanje? Nakupili drobne pozornosti? Mesec december je kar pester, kajne. Mi smo se končno pozdravili. Sine lahko normalno diha skozi nos. Enako velja za mene. Česa sem pa še najbolj vesela, je pa to, da lahko spijem skodelico kave in jo dejansko okusim 🙂
V soboto smo takole na hitro obiskali naše drage prijatelje, ki imajo tri otroke. In vmes sem se zalotila, da ob meni ni otroka. Kje je bil? Ja pri ostalih, brez problema, igral na ksilofon, brskal po škatli z igračami. Skratka ni hotel domov. Novost.
Včeraj pa prva adventna nedelja. Ste prižgali prvo svečko? Najprej sem morala pospraviti mizo, ki takole med tednom postane prava odlagalnica vseh mogočih stvari. Od oblačil, igrač, neprebranih revij, pošte, računalnika in še in še. To ni kar tako. Potem naredim selekcijo. In naslednji dan se zgodba ponovi. Če se sedajle ozrem po mizi, je na sredini venček, potem pa škatla robčkov, vžigalnik, revije, slinčki, kozarec z vodo, skodelica z mlekom, hlače, jopica, očala in par stvari iz pisarne. Ni mi pomoči.
Ta teden bom pričela z okraševanjem stanovanja. Smrečico bomo postavili konec tedna. In konec tedna je tudi Miklavž. V soboto se bomo odpravili na sejem v Sebenje, kjer ga bomo lahko pričakali. Vabljeni, če ste še brez ideje!

Tukaj pa par zanimivih linkov s spleta.

V decembru boste zagotovo imeli kar nekaj obiskov. Jaz obožujem sedežni red in kartice z imeni. In te ideje tu so res enkratne!
To pa ni le lep okrasek za na smrečico, je tudi res lepo darilo. In še diši 🙂
V soboto so predvajali moj najljubši film za mesec december, The Holiday. In tole mi vedno znova zarosi oči.
Moja stara mama mi priskrbi to knjižico vsako leto. Za bolj zdrave recepte pa pač spremenite sestavine. Nekatere ideje so res mljaski.
Enkrat sem že pisala o raznih tradicijah, ki so mi všeč. Ta je tudi ena izmed teh. Pižame za vso družino 🙂 Potem pa s kakavom na kavč.
Kakšna čudovita fotografija! Prelepa, res!
Reggae za otroke, say whaaaaat! Prodano!
In še pomembni nasveti, če boste v decembru gostili družino ali prijatelje! Meni bo tole še kako prav prišlo!

Lep teden želim*

PEOPLE

Tamara

November 18, 2015

Dragi bralci! Predstavitev zanimivih in ustvarjalnih ljudi se nadaljuje. Tokrat predstavljam Tamaro. Kako sem jo spoznala? Ona je najprej pokomentirala recept za čokolado na mojem blogu in potem sem ji začela slediti. Na Instagramu ter na njenem blogu. In če sama ne bi začela s pisanjem bloga, tudi nje verjetno ne bi spoznala. Tako kot pravi Tamara, naključij v življenju ni! To je neverjetna oseba, v njenih mailih je na stotine pozitivnih besed, ki jih znova in znova prebereš. Njene fotke z Irske so tako privlačne, da bi najrajši zapakirala kovčke in odšla. Je zelo ustvarjala (samo poglejte si spodnje slike ali pa tole) in topla oseba. Pa jo spoznajmo!

Tamara, kaj delaš na Irskem?
Na Irsko sem prvič prišla več kot dve leti nazaj kot aupair (po naše ene vrste varuška) … spoznala sem krasno družino, s katero smo se res iskreno ujeli. Res so me vzeli za svojo, zato smo ohranili stike tudi, ko sem se po enem letu vrnila v Slovenijo. Izredno smo bili navezani en na drugega pa še Irska ima en poseben energijski vpliv name  … tu sem se res našla, ‘zrasla’, marsikaj spoznala in ugotovila – vse to pa je prispevalo k temu, da me Slovenija enostavno za tem nekaj časa ni (več) osrečevala. Po razpletu dogodkov smo se tako z januarjem letos ponovno zmenili, da se k njim vrnem. Evo, tako sem spet nazaj na “srečnem” otoku.

Kako si našla Irsko?
Ko sem se med iskanjem družine za (prostovoljno) delo v tujini lotila “kriterijev”, sem imela prvotno v mislih angleško govoreče države, ki od Slovenije še vseeno niso pretiiirano oddaljene. Združeno kraljestvo in Irska sta tako med prvimi. V končni fazi pa sem se odločala med Londonom in irskim podeželjem – ogromno možnosti in priložnosti sem omejila le na dva razgovora z družinama in voila … po prvih nekaj minutah pogovora z Irci sem začutila, da je to to (naj se sliši še tako klišejsko) in tudi po naši prvi uri druženja in vse do tega trenutka tu, vem, da je bila zame to najboljša odličitev, ki sem jo sploh lahko sprejela. Vse možnosti, ki mi jih je odprla, vse stvari, ki sem se jih naučila, vsi ljudje, ki sem jih zato posledično spoznala (tu in tam!). Neskončno sem hvaležna, sebi in vsem, ki so (in ste) del tega “potovanja”.

Koliko časa boš ostala?
Prvotni namen je bil ostati tu za nedoločen čas … nakar se je življenje spet prepletlo v druge, nepričakovano zabavne in čudovite smeri, ki so in bodo vplivale na moje odločanje v prihodnosti.

Kje živiš? Kraj?
Stanujem v prikupnem malem mestecu po imenu Westport, natančneje še 10 km ven iz njega, sredi nepopisno razibanega podeželja Owenwee. Severozahodno okrožje County Mayo je najnajlepši del Irskega otoka.

Imaš kaj prostega časa in kam takrat zbežiš?
Prostega časa imam dovolj, včasih sem vse vikende izkoristila za raziskovanje irskih mestec in pokrajin, preživljala večere ob poslušanju irske glasbe v pubih, ipd. V zadnjem času pa res kot nora uživam v mirnih večerih z risanjem, slikanjem, barvanjem, branjem knjig, jogi in meditaciji, videoklici domov, kuhanju večerij pri prijateljicah, obiskovanju le-teh po drugih koncih Irske itn.

Kakšni so ljudje?
Ljudje so z eno besedo čudoviti. Zelo odprti, iskreno prijazni, sprejemljivi, pripravljeni vedno pomagat, pozitivni in dobrovoljni. Vsekakor je atmosfera tu zelo topla, pristna in človeku vedno da občutek, da je več kot dobrodošel.

Any cute guys?
Haha, fletni fantje so itak povsod! Sigurno ne držijo stereotipi, da so vsi Irci modrooki z oranžkastimi prameni in pegami … ampak jaz imam krasnega fanta doma, on je največji krivec za prej omenjeno nepričakovano, a krasno zapleteno odločanje o prihodnosti, ker sva se spoznala manj kot dva meseca pred mojim odhodom in precej mesecev po tem, ko sem imela že letalske karte v žepu. Jaz se itak držim vedno ‘tarožastega’ pogleda na svet in se še kako dobro zavedam, da se vse zgodi z nadmegastičnim razlogom. Vedno! Tako da je vse, kot mora biti, razmerje na daljavo pač nikakor ni enostavno in vedno prijetno, ampak ker se vse da, če se hoče in ker je krasen ter razumen fant, zaenkrat zelo dobro obvladujeva situacijo in krmariva skozi vse, kar bo teh nekaj mesecev prineslo.

Pogrešaš kaj Slovenijo?
Slovenijo pogrešam! Z večih vidikov … poleg fanta, družine in dobrih prijateljev (čeprav imam slednje dvoje tudi tu, nikoli ni enako, to vemo) … pogrešam tudi domače razglede po pokrajinah, Slovenija je ena res čudovita (a tako premalo cenjena!) državica. Pa kužko tako noro noro pogrešam, haha … mi bo še domotožje ponagajalo, če se spustim preveč v podrobnosti.

Zelo zdravo se prehranjuješ – kako ti uspeva?
Zdravo se prehranjujem, je res. Itak imamo vsi malo vzponov in padcev s prehrano, pa z vsemi ta-hip-je-hit dietami, ki bolj kot ne le načenjajo naša zdravja … sama sem morda še celo malo ekstremno okrasila svoj primer z raznimi motnjami hranjenja, pa nihanji in če dolgo desetletje strnem v povzetek: ko sem (končno!!) začela pozornost posvečati na prvem mestu sebi, počutju v svojem telesu, in si resno zastavljat vprašanja, kaj si pod zdravo počutje sploh interpretiram – sem opazila, da sem ujela še pravi vlak za udobno okrevanje. Razni signali (so verjetno že dolgo tulili pa sem se jih na vse moči trudila preslišat in) so mi sčasoma dali vedeti, da moram ukrepat. Sčasoma sem ugotovila, kaj mi najbolj ustreza, katera živila dobro vplivajo name, po katerih se počutim ‘za-nikamor’ … pač, moramo se spoznati. Jaz še vedno delam na tem, vsak dan posebej in potrpežljivo – na tisočih koncih in krajih poslušamo, da se celo življenje učimo, a ni res? Ni ene diete, ki bi ustrezala vsem, ni enega nasveta, ki bo ozdravila težave in tegobe vseh.
Uspeva mi predvsem zato, ker sem se zavestno tako odločila. Ničesar si ne omejujem, le izbiram premišljeno, zavedam se posledic, ki mi jih določena hrana povzroča in pretehtam, če so vredne sekundnega užitka. Sploh se pa da vse ‘prekopirati’ … v primeru da mi paše recimo sladoled, si namesto mlečnega naredim takega z zmrznjenimi bananami, avokadom in surovim kakavom. Mmm.

Tvoj najljubši recept je?
Hmm, najljubšega recepta sploh nimam. Ribe so moje najljubše, tudi vsa zelenjava po spisku (ki se mimogrede  itak da izjemno okusno pripraviti), sladkosti se dajo pričarati na tone načinov brez uporabe sladkorja in masla haha. Zelo zelo uživam v ustvarjanju že na splošno, zakaj ne bi kreativnosti vključila še v recepte. Izjemno se pri tem zabavam.

Pa en lep pozdrav ‘domov’ z Zelenega otoka!! ♥

Tamara, hvala za te odgovore in fotke! Na zdravo in pozitivno življenje, kjerkoli že boš*

FOOD&DIY

Juhe

November 13, 2015

Obožujem jedi na žlico, torej tudi juhe. Poleg tega se bliža zimski čas, ko nam juhe še kako teknejo. Jaz prisegam na kremne. Moj mož na eno in edino govejo. Pa tudi to rada skuham, zaradi moža. Tašča mi je zaupala njen recept in mož je zadovoljen. Le še količino soli moram pomnožiti krat 42 pa bo okus popoln. A to o soli je že druga zgodba. Tokrat sem poiskala štiri naključne recepte na spletu za juhe, vzela lonec in pričela kuhati. Mmmmm je bilo dobro! In mož je tudi sodeloval. Z malo manjšo skodelico sicer 🙂
Juhe so res zakon. Hitro so skuhane in lahko jih jemo kot samostojno jed. In bomo dejansko siti. Sledijo torej recepti, ocene in fotografije. Let’s start cooking!

Tukaj prva juha. Iz brokolija in pora. Kakšne deset let nazaj zelena ni bila moja barva. A danes pojem najprej tisto, kar je zeleno. Res odlična juha. Da ne govorim o teh ocvrtkih iz parmezana. Mljaski, mljaski za to juho!

juhabrokolipor

 

Druga juha je iz brstičnega ohrovta. Brstični ohrovt ima poseben okus. Ljudje ga imajo radi ali pa ga ne prenesejo. Jaz ga obožujem. Trenutno je zelenjava sezone in jaz ga kupim kar v naši Kmetijski zadrugi. Zopet zelena juha in zopet odlična! Ocvrt brstični ohrovt za dekoracijo pa skoraj konkurira zgornjim ocvrtkom. Mljaski, mljaski tudi za to juho!

juhabrsticni

 

Tretja juha je oranžne barve. Korenček, paradižnik in kokosovo mleko. To zadnje ji da odličen okus. Ko sem videla, da bom poleg morala pripraviti koruzo, sem bila skeptična. Koruza; koruza zame skoraj ni zelenjava. Jo res redko uporabljam, ker imam občutek, da mi druga zelenjava da več kot ta 🙂 A sem se motila. Ta kombinacija z olivnim oljem in limeto je vrhunska. Za to juho en (a velik) mljask!

juhakorencek

 

In še zadnja, četrta juha. Korenček in cvetača. Pred to sem se že tako navadila na te male priloge/dekoracije k juham, da sem jih prav pogrešala. A nič zato. Na skrivaj sem posula na juho parmezan. Na sliki ga ni, ker ga tudi v originalnem receptu ni. Barve pa ni ravno najlepše. Kakšnih filtrov ne znam uporabljati, vbistvu sem pa tudi hotela, da vidite, kako je v resnici uspelo. Juha je vredna dvakratnega mljask!

juhacvetaca

MONDAYS

Štart v nov teden

November 9, 2015

Tokrat se javljam malce kasneje kot ponavadi. Včasih moram prav pomisliti, kaj smo počeli dan ali dva nazaj. Z najinim fantom je ves čas pestro in vedno smo nekje 🙂 Ni nujno, da daleč stran od doma. Mi smo veseli že, če se lahko oglasimo pri sorodnikih v sosednji vasi, kjer imajo konje, koze in še traktor. Če nas kdo spremlja na Instagramu, ste lahko videli, da smo bili med drugim zopet v Živalskem vrtu. In dvakrat na našem bližnjem hribu na čaju.
Kaj pa ste vi počeli čez vikend? Vreme je neverjetno. Jaz sem prav zbegana, kaj natveziti otroku. Je vroče in je november. Kaj?!?! Zato je tokrat tudi manj linkov s spleta, ker želimo izkoristiti vsak sončni žarek, ki nam je dan. Poleg tega otrok spi ravno sredi dneva, ko se zbudi, pojemo kosilo in pridemo ven skoraj v temo. To so ti jesenski/zimski dnevi. Se pa neizmerno veselim letošnjega decembra. Lansko leto je sine spal, spal in spal. Letos bo povsem drugače. Novoletna smrečica bo (sklepam) večkrat na tleh. Ovce iz jaslic bodo po vsem stanovanju. In podobno. Lepših praznikov skoraj ne more biti. Odštevanje se torej pričenja.

Tukaj pa par zanimivih s spleta.
Kakšna lepa soba. Bela aaaa. Detajli aaaaa. In tista črnobela fotka Pike Nogavičke aaaaa.
To je nekaj za otroke. DIY in živali. Potem pa na plašček, torbo, torbico.
Še ena ideja s tulci za otroke … Ali za odrasle? Hmmm. Bliža se december, zamenjamo barve praznikov in veliko lulamo in kakamo, da dobimo dovolj tulcev 🙂
Za tiste, ki potujete na Japonsko.
Kdaj sem nazadnje prebrala knjigo? Za odrasle, ne otroke … Hmmm … Nimam pojma. Zdi se kot leta nazaj. Tukaj par nasvetov. Tudi za mene.
Za tiste, ki se že pripravljate na december in adventne koledarje. Tale je res lep, a še lepši bo, če ga naredimo sami. Zopet iz tulcev 🙂

Lep teden vam želim*

FOOD&DIY

Presni kolački

November 6, 2015

Končno mi je uspelo. Vedno, ko se lotim kake slaščice, ugotovim, da nimam vseh sestavin. Sploh pri presnih receptih je ponavadi tako. In potem seveda že povsem pozabim na to željo po sladkem. Tokrat sem pa celo imela vse sestavine doma. Še čas je bil na moji strani, ker tole je bilo izredno hitro narejeno. Recept sem seveda kopirala, tako izvirna za enkrat še nisem 🙂 Tukaj sem ga našla.
Za ta recept sem se pa odločila zato, ker sem (še vedno imam) imela v omari dve veliki vrečki polni datljev. Kako se je ta nakup zgodil? Nedolgo nazaj sem naletela na recept, v katerem je bila zapisana številka datljev, brez oznake teže. Ja, najprej se mi je zdelo res čudno, a sem si mislila, očitno je treba datlje prav prešteti, da je tako natančen recept. Točne številke se ne spomnim, a mislim, da je bila čez sto 🙂 Torej takoj v trgovino po te datlje. Ko sem se odločila, da začnem, odprem stran na spletu z receptom in evo, zraven je bila čisto mala črka g, ki označuje grame. Blogerka je izpustila to črko in zaradi nje imam omaro polno datljev. Ta blogerka se je potem tudi opravičila, se zgodi. No, ko sem potem dala tistih par, za eno pest, datljev na tehtnico, je bila to tudi potrebna količina za recept.
Sicer imam pa zelo rada te presne sladice. Domači se še navajajo in mi vedno pripomnejo, da pogrešajo kaj pregrešno sladkega, z veliko čokolade.
Tokrat za mene, naslednjič za druge, kajne 🙂

presnikolacki

 

presnikolacki1

MOTHERHOOD

Potovanje z otroki

November 4, 2015

Kolikokrat slišim, da se starši z malimi otroki, celo dojenčki, odpravijo na pot z letalom. In vedno si mislim, ne, to za nas ne bi bilo. Preveč stresno. Zakaj bi se odpravili na pot, če ni treba. Pa sva z možem vedno zelo rada potovala. No ob misli, da bi se pa le nekam odpravili, so se mi začela porajati takšna in drugačna vprašanja. Zato sem prosila prijateljici Terezo in Barbaro ter Instagram prijateljico Moniko, da delijo izkušnje. Upam, da bo komu v pomoč!
Če ima kdo od vas še kak nasvet, kar pokomentirajte!

TEREZA je mamica treh otrok. Klara Sofija je stara 15 let, Ema Isabel 9 in Maks Ivan 8 let. Že od nekdaj zelo radi potujejo in vsako leto se (med drugim) odpravijo v Disneyland v Pariz. Torej si predstavljate, brez problema na letalo s tremi otroki. Ko mi Tereza opisuje njihova potovanja, se vse sliši tako preprosto. Očitno se moram več družiti z njo, da se nalezem tega tako potrebnega virusa 🙂 Hvala ti*

tereza

Kdaj sta šla z vsemi tremi otroki prvič na pot z letalom? Kam? Koliko je bil najmlajši star?
Z vsemi tremi sva šla na pot, ko je Maks imel pol leta. Ema je potovala najmlajša z letalom in sicer 3 mesece. Drugače pa so bili vsi trije stari po ene 2 meseca, ko smo šli recimo prvič do Trogirja.
Potujemo vsaj dvakrat na leto z letalom.

Kaj svetuješ tistim družinam, ki se na pot z letalom odpravljajo prvič?
Za na letalo ne potrebuješ veliko oz odvisno, koliko je otrok star. Če je dojenček, flašo, da uravnava pritisk v ušesih. Še bolje, če se doji. Če je večji, kakšno igračo ali pobarvanko. Pa pijačo obvezno ali kak bonbonček zaradi pritiska. Priporočljivo je imeti lahek voziček, da ga oddaš pri letalu.

Kaj so vaše must-have stvari za na pot?

Trenutno sladkarija, prej, ko so bili manjši, kakšna igrača. Hrana obvezno. Če gremo z avtom, izropamo bencinske servise, drugače pa pri današnji generaciji kakšno tablico. Če se kje dolgo čaka, jih je treba zamotit.

Hotel ali apartma/soba/hiša? Zakaj?
Ponavadi hočemo family room za vseh pet, ker želimo preživeti čas kot družina. Če res ni druge variante, potem vzamemo povezane sobe ali apartma.

Kje iščete prenočišča (Airbnb, Booking etc)?

Na Booking.com.

 

BARBARA je mamica dveh otrok (deklica ima 3 leta in deček leto in pol). Z družino gredo vsako leto vsaj dvakrat na letalo. Ponavadi na čudovite lokacije za (družinsko) plezanje. Potem lahko veste, da je tudi opreme za s seboj 5x več. Barbara potuje tudi sama z njima, brez problema! Kaj pa drugega 🙂 Hvala ti*

barbi

Moja otroka načeloma rada potujeta, res pa je, da smo precej nomadska družina, tudi ko nismo na počitnicah. S starejšo sem prvič letela pri osmih, z mlajšim pa pri devetih mesecih, od našega zadnjega leta v oz. iz fantastičnega Fontainebleauja (Francija), pa še ni minil teden dni.Pred potovanjem starejši, ki že razume, lepo razložim, kam, kako in zakaj gremo in kako se vedemo na letališču. Če je le mogoče, letimo z Brnika (imajo lepo opremljeno igralnico), da se ne utrudita že prej z dolgo vožnjo ali čakanjem. Na letalo vedno vzamemo zadostno količino knjigic, pobarvank, hrane za preganjanje dolgčasa (brusnice, oreščki, piškoti pa kinder jajček seveda); nazadnje so se dobro obnesle tudi prstne lutke.
Zdravnica je, ko sta bila še manjša, za izravnavo pritiska med vzletom in pristankom svetovala dojenje, stekleničko ali dudo. Pa zadostno količino vode seveda.
Za transport otroka po letališču priporočam nosilec (kenguru, nahrbtnik …) in ne vozička, ker je tudi razne pripomočke treba spraviti skozi rentgen (v Makedoniji smo imeli resen zaplet, ker voziček ni šel skozi rentgen). Poleg tega je na večjih letališčih običajno treba tudi na avtobus, kar je spet bistveno lažje z nosilcem.
Z dvema otrokoma sem vedno brez težav letela sama. Le trajanje in izvedbo jim je treba prilagoditi.

 

MONIKA je mamica male deklice. Moniko sem začela spremljati na Instagramu, ko sem opazila njene čudovite fotografije. Šele potem sem preko slik izvedela, da ima malo hčerko in da ogromno potujejo. Ravno pred nekaj dnevi so se zopet vrnili iz Pariza. Samo želim si, da bi bila tako sproščena mamica, kot je ona! Monika, bravo!
Torej z Moniko se niti osebno ne poznava pa je bila tako prijazna, da je tudi ona odgovorila na par vprašanj. In to zelo izčrpno! Hvala ti*

monika

Kdaj ste šli z družino prvič na pot z letalom? Kam? Koliko je bila mala stara?
Prvič smo šli v Grčijo, Atene, ko je bila stara 6 mesecev.
Je pa bilo njeno prvo potovanje pri 2 mesecih – v Ljubljani sem rodila septembra, potem smo se pa selili v novembru 🙂 Ljubljana – Hamburg 1400 km prijeten zalogaj in sicer z avtom – 4 postanki
1 mesec preživeli v hotelu – loft apartma, kjer si zares imel vse, kar potrebuješ.

Kaj svetuješ tistim družinam, ki se na pot z letalom odpravljajo prvič?
Čim manj komplicirati in biti pomirjen. Čim manj stvari s sabo – največ je vedno za otroka 🙂 in organizacija zelo pomembna!
Organizacija – in pomirjenost, ker res ni prijetno, če si sam raztresen in prenašaš to na otroka, ker ni nič bavbav – in vedno se najde nekdo, ki ti pomaga.
Jaz polagam vsem staršem, da se ne obremenjujejo, če se jim začne otrok jokat, naj takrat res ostanejo mirni in se posvetijo otroku in ga potolažijo in naj spregledajo neprijetne poglede tistih, ki otrok nimajo in jim gre to na živce.
Nam se je že parkrat zgodilo, da je imelo letalo zamudo, da ni moglo vzleteti – pa  smo že bili na letalu – in čakaš, animiraš maksimalno. Skoraj že misliš,da bi bil primeren za v cirkus 😉 Kaževa ji vse -kako se okna zapirajo, pa tiste lučke nad glavo, pa reklame, pa navodila v primeru nesreče, pa malo ponagaja potnikom, a ti izvajaš akrobacije na res malem prostoru:)
Najhuje je po mojih izkušnjah, kadar letalo ne more oz. ne sme vzleteti in si na njem včasih tudi več kot uro. V teh primerih je res najbolje ostati miren in pomirjen. Ravno tokrat, ko smo se vračali iz Pariza, se nam je že drugič zgodilo isto – ostaneš na letalu, ki ne sme vzleteti in se bliža čas spanja – in vsa tista “pomembna opozorila in javljanja iz kabine”, takrat moraš res biti miren in sproščen – se posvetiti otroku, ker je to za njih res naporno – pa ravno hoče zaspati pa se le zavrtijo obvestila in ga predramijo iz želenega spanca.
Kar se organizacije tiče, bi poudarila – check in & kontrole, jaz pravim, raje biti kakšno uro, uro in pol prej kot pozno/prepozno in seveda odvisno, kako otrok spi in kdaj spi, moje pisano pravilo je, da je ne zbujam,če je res ne moram, če spi pred kontrolo, jo pustim spati, ker je do boardinga dovolj časa in ker imaš pri kontroli in boardingu vedno prednost pred vsemi potniki.

Kaj so vaše must-have stvari za na pot?
Nahrbtnik https://instagram.com/p/1Fqy2cBQKJ/?taken-by=monika.mlakar – zakaj nahrbtnik in zakaj nosilka – vedno si pustim v zgornjem delu nahrbtnika njeno hrano (na hitrem dosegu) v plastičnih vrečkah, ponavadi imam vedno dve – 2x po mali dve Ikeini prozorni vrečki z vsebino po 2x po 190 g hrane – 2 sadni in 2 zelenjavni in flaška vode oz. prah z mlekom.
Voziček – čim manjši, čim enostavnejši, čim manj prostora, lahek. Ko je bila majhna in je bila še v košari, je bil malo večji, ampak še vedno zelo priročen in lahek – Recaro babyzen https://instagram.com/p/9ZPGNShQIW/?taken-by=monika.mlakar, https://www.pinterest.com/search/pins/?q=babyzen%20recaro&term_meta%5B%5D=babyzen%7Ctyped&term_meta%5B%5D=recaro%7Ctyped
Zdaj pa uporabljamo Recaro easylife -5,7 kg, z eno roko zložljiv https://instagram.com/p/9ZPGNShQIW/?taken-by=monika.mlakar, https://www.pinterest.com/pin/267049452881738202/
Nosilka – čim zložim hrano za kontrolo in vse stvari, ki jih imam na sebi, odpnem njo, dam še nosilko v predalček in to je to.

Hotel ali apartma/soba/hiša? Zakaj?
Največkrat vzamemo apartma  v hotelu ali privat, preko Airbnb. Odvisno, recimo v Parizu ne bi nikoli vzeli hotela, ker za 100 e na noč dobiš zelo slab hotel.  Če vzamemo “sobo” v hotelu, vedno vzamemo apartma, zaradi tega, ker je najbolje, ko daš otroka spat, da imaš čas za sebe, malo poklepetaš, popiješ kakšen kozarcek vina, piva, posediš na terasi in uživaš.

Kje iščete prenočišča (Airbnb, Booking etc)? Zakaj?
Oboje, Airbnb, ker imamo do sedaj res super izkušnje in ker je mnogo ceneje kot hotel, pa imaš celo stanovanje zase, kjer res lahko tudi skuhaš, opereš in narediš vse najnujnejše za otroka in ker radi spoznavamo nove ljudi 🙂 Pa tudi Booking, odvisno od našega potovanja, včasih se zelo hitro odločimo za kakšno potovanje čez vikend pa ne gremo z avtom niti z letalom. V Nemčiji se tudi zelo izplača z vlakom ali z avtobusom, to sicer nismo poskusili, bom pa sigurno, če bom letela kam sama z malo, iz katerega drugega mesta.

Kako zamotita otroka na letalu, med čakanjem na let?
Zdaj ko je večja in že sama hodi in je res friendly baby, vedno maha drugim, ljudem se smeji, gre vedno do otrok in se z njimi pol animira in jim nagaja, sama vidi vse zanimive stvari in jo je treba loviti, na nekaterih letališčih pa imajo tudi otroška igrala, kar je odlično.
Drugače pa sva res kot prava cirkusanta 🙂
Je pa res, manjši je otrok, lažje je potovati. In veliko lažje je, če sta oba starša kot en sam. Ko si sam, imaš otroka, potovalko, voziček, nahrbtnik in se res počutiš kot natovorjen osliček 🙂  Z njo sem letela že večkrat sama in je to res podvig.
Letos smo šli v Španijo prejšnji mesec z družinskimi prijatelji iz Düsseldorfa, ki imajo 3 otroke – 3, 5 in 9 in res so bili mali vzgojeni kot se šika, brez kakršnih koli problemov.

Rešitev za pritisk v ušesih?
Rešitev sploh za res majhne dojenčke – kapljice za nos – za večje pa čim večkrat pit – voda, mleko.

Imaš še kakšne nasvete glede potovanj na splošno?
Vedno imaš avtosedež ali lupinico lahko s sabo in se odda pri posebni prtljagi in po naših izkušnjah ni bilo potrebno doplačati – je pa po moje odvisno od letalske družbe – treba je preveriti. Drugače se da pa tudi sposoditi pri Rent a car – je pa doplačilo, in sicer nas je prišlo skoraj 200 e.
Odlično je otroka pred vsakim poletom previti, ker so stranišča s previjalnimi ultra majhna. Nekatera letala imajo wc s previjalnimi na začetku, druga pa v repu letala – to si je dobro pogledati, kje so 😉
Pri letu je najbolje rezervirati mesta čim bolj na začetku, se pravi od 4-10 vrste. Ker je veliko lažje, da prideš čim prej do sedeža, da se ti ali partner usedeš, odložiš otroka in ne delaš gužve, ker že tako ali tako imaš še svojo (partnerjevo) prtljago, ki jo moraš odložiti nad sedeži.
Voziček načeloma imaš do vstopa v letalo, nato ga predaš in ga tisti “mojstri” odnesejo med ostalo prtljago. Nekatere letalske družbe zahtevajo, da se preda pod posebno prtljago in dobiš nadomestna – odvisno tudi od letališča – če slučajno mala spi, se naredim Francoza pa gremo kar z našim vozičkom 😉 To nikoli ne komplicirajo 🙂 Pa pri vozičkih je tako; ponavadi ne pride na isto mesto kot pri prevzemanju kovčkov, ampak obstajajo drugi “izhodi” ni pa vedno tako, zato je tu treba res posvetiti pozornost in pogledati na desno oz. levo stran od “splošnih kovčkov”.
Hrana – jaz si vedno vzamem vsaj za prva dva dni “zaloge”, da sem nekako bolj sproščena, da mi ni treba takoj v trgovino.