Monthly Archives

January 2016

PEOPLE

Družina Corel

January 26, 2016

Tokrat to ni predstavitev o eni osebi, temveč kar o treh. Kako nestrpna sem bila te dni, ko sem čakala računalnik, saj sem res želela, da čim prej spoznate te tri pogumne in avanturistične ljudi! To je torej predstavitev družine, ki ne pozna meja. No, v bistvu jih poznajo, saj so videli že precejšen del sveta. Našla sem jih na Instagramu, zopet 🙂 Ana je bila takoj za sodelovanje in nastal je spodnji pogovor. Navdušili so me s svojo preprostostjo, navdušil me je mali Jaka, njihove čudovite fotografije pa ideje za počitnice ali kratek izlet. Upam, da bodo navdušili tudi vas. Spremljate jih lahko na njihovi spletni strani ter na Instagramu. Preberite si torej, kaj svetujejo družinam, ki se odpravljajo na potovanje, kam njih vodi naslednja pot, ki je nikakor ne smemo zamuditi! Ko sem tole pisala, sem imela naježeno kožo. Ana pove po pravici in da dobre nasvete!

7835419_orig

Kdaj ste se prvič odpravili čez mejo kot družina? Koliko je bil sin star?
Ko je bil Jaka star 2 meseca, je dobil svoj potni list. Tako smo ob prvi priliki skočili čez mejo, k našim zahodnim sosedom. Ker je bila takrat zima, smo jo mahnili na morje, na dolge peščene plaže ob Lignanu, Caorle …
Po tem smo se redno odpravljali na polnjenje baterij na svež morski zrak. Tako sva Jaka že od zelo malega navajala na vedno daljše vožnje. Ko je imel 6 mesecev, smo odpotovali na prvi pravi družinski roadtrip – v treh tednih z avtom prek Toskane na Korziko. Korziko smo prečesali po dolgem in počez, kampirali in uvajali gosto hrano.  🙂

Kaj svetuješ družinam z majhnimi otroci, ki si želijo potovati pa ne zberejo poguma?
Družinam svetujeva, da si za začetek izberejo destinacijo, ki je enostavna za potovati, morda začeti z Evropo ali ZDA. Priprave pred potovanjem so ključne – predvsem, če gre za drugo kulturo. Vedno je super, če najdemo nekoga, ki je pred kratkim obiskal izbrano državo in nam poda zadnje, še vroče informacije kako in kaj. In ključni nasvet – ne čakati oz. odlašati s potovanji – otroci bodo ne glede na starost uživali – preverjeno!

Kako se odločite, kam boste odpotovali? Kdo ima glavno besedo?
Z Matjažem imava ogromno želja kam na potovanje. Zdaj, ko potujeva z otrokom, te želje prilagajava, oziroma izbereva tiste destinacije, ki so otrokom prijazne. V poštev pridejo države, ki imajo visoko stopnjo varnosti in kjer so dobre zdravstvene razmere. In so seveda cenovno dostopne. 🙂
Odločiva se skupaj, načrtovanje poti pa je v Matjaževi domeni.

7627625_orig

Katera je naslednja destinacija na seznamu želja?
Naslednja destinacija je Azija, kamor se odpravljamo čez dobre tri tedne. Izkoristili bomo zadnje leto pred vstopom v šolo in se podali na pravo trimesečno ekspedicijo – od odročnega arhipelaga Banyak pri Sumatri pa vse do najvišje ležečih vasic Tibetanske planote. Vmes pa plezanje po vulkanih, iskanje divjih orangutanov v tropskih gozdovih Sumatre, pa na obisk k morskih ciganom, spanje v budističnih samostanih in še in še. Spisek je že skoraj predolg. 🙂

Ali se Jaka veseli potovanj, kaj pogreša vrtec?
Z navdušenjem gre na pot. Vrtca ne pogreša prav dosti, saj si na vsakem potovanju najde kakšne nove prijatelje. Najbolj žalosten je bil v majhni afriški vasici, ko se je hotel igrati z otroki, pa so se ga preveč bali in niso hoteli iz kolib, kajti prvič so videli belega otroka. Potovanje po Namibiji je bilo tudi prvo potovanje, ko nikakor ni hotel domov. 🙂

Se vam je na potovanjih pripetilo kaj strašnega? Smešnega? Kakšna zanimiva anekdota?
Zaenkrat se nam kot družini ni pripetilo še nič hudega. Ko sva potovala še sama, pa je bilo nekaj neprijetnosti, a sva vse z malce sreče tudi uspešno zvozila. 🙂 Anekdot je precej, lahko pa bi izpostavila dogodek, ko smo se z lokalnim vodičem pripeljali do oddaljene vasi plemena Himbe na severu Namibije, kjer nas je pred vasjo pričakal vojak. Matjaž in vodič sta stopila iz avta in pogovor je stekel v nič kaj prijaznem tonu. Potem sem iz avta stopila jaz, takrat so pristopili še trije možaki z mačetami. Mislila sva si, da sva naredila napako, ko sva vztrajala, da obiščemo območje, ki ga turisti še niso obiskali. Takrat pa je radovednost premagala Jaka, počasi se je skobacal iz avta še on in jih v njihovem jeziku pozdravil. V trenutku so se domačinom razjasnili obrazi, zakrohotali so se in nas veselo povabili v vas. Zvečer nas skoraj niso hoteli spustiti domov in vztrajali naj vsaj Jaka ostane še čez noč …

7208550_orig

Katere so tiste pomembne stvari, ki jih nikoli ne pustite doma? Ima tudi Jaka kakšno stvar, ki jo vedno vzame s seboj?
Poleg samoumevnih potrebščin za prvo pomoč in fotografske opreme … 🙂 Jaka je vedno s seboj nesel plišastega kužka, ki je nadomeščal njegovega večjega, s katerim spi. Ta njegov kuža je bil potem njegova družba pri dolgih vožnjah, skupaj sta opazovala pokrajino, plesala … Verjetno pa bo letos ostal doma – zdaj so aktualne že druge, bolj “fantovske” stvari. 🙂

Imate kakšne slovenske destinacije/točke, ki jih priporočate za nedeljski ali vikend izlet z otrokom?
Slovenija je zelo lepa in vsak lahko najde kaj zase. Mi smo ljubitelji narave in iščemo ne tako obljudene lokacije za izlete. Fantastične so pokljuške planine ali pa Fužinske nad Bohinjskim jezerom. Bohinjsko jezero je klasika in vreden ogleda v vseh letnih časih. Lep vikend izlet je tudi v Posočje, tam lahko obiščemo kar nekaj zanimivih točk, slapov, veliko je lepih pohodnih poti … Potem so tukaj še sosednje države, obožujemo Dolomite, ki tudi niso tako zelo daleč. Slovenci smo razvajeni, kar se tiče razdalj – dostikrat jamramo že, če se moramo peljati uro ali dve. 🙂

Kako usklajujeta z možem potovanja in službo?
Zaenkrat še gre. Ne veva pa, kako bo, ko bo Jaka začel s šolo.

7103387_orig

Kaj si želi postati Jaka, ko bo odrasel – tudi kaj v zvezi s potovanji?
Kakšnih posebnih želja še nima – je še premajhen. Je pa imel obdobje, ko je govoril, da bi rad snemal divje živali. 🙂

Kako premagate dolgčas na potovanjih? Če sploh kdaj je, mogoče na letalih … Berem, da ne uporabljata tablic itd za Jaka …
Potovanja so že sama po sebi zanimiva. Potujemo tja, kjer vemo, da bo vsem trem zanimivo. Za tiste trenutke, ko pa recimo kje čakamo, navadno že doma pripravim razne pripomočke za kratkočasenje. Navadno so to kakšne stvari za ročne spretnosti, ki se iz leta v leto menjajo, s seboj vzamemo otroške revije, na spletu najdem razne starosti primerne aktivnosti/delovne liste, ki jih natisnem. Zaenkrat je to za Jaka še igra. 🙂 Knjiga je obvezen spremljevalec tudi na potovanjih, na poti vedno kupimo še kakšno otroško z lokalno vsebino. Ko je bil star 4 leta sem pripravila neke igre z vezalkami in na dolgih vožnjah po španskih avtocestah se je mimogrede sam naučil zavezati vezalke.

Kaj so vas potovanja in ljudje naučili?
Potovanja ti dajo ogromno in te na nek način spremenijo. Težko si predstavljava, da si po potovanjih isti človek, kot si bil pred njimi. Na marsikaj začneš gledati drugače, stvari niso več tako samoumevne in spoznaš, da tričetrt stvari, ki jih imaš doma, niso nujno potrebne in te včasih samo ovirajo. Postaneš skromen, česar naša družba večinoma ne razume.
Po potovanju v Afriko, je naš dokaj zbirčni Jaka začel jesti večino živil in ne dovoli, da se ostanke meče v smeti. Na lastne oči je namreč videl, da so razmere v Afriki in tudi drugje popolnoma drgačne.

1093445_orig

Bi se preselili v tujino? Kam?
Pred leti sva res razmišljala tudi o tem. A z leti popotovanj tudi po najbolj odročnih predelih sveta sva ugotovila, da bi težko našla lepši kraj za življenje in vzgojo otroka, kot je to Slovenija. Če bi pa že morala izbrati, pa definitivno nekam na toplo. 🙂

Vaše fotografije so čudovite! Kakšen fotoaparat uporabljate?
Hvala.: ) Uporabljava Canon opremo – ohišje Canon 5d mark III in nekaj objektivov. In seveda gopro kamero, ki je vedno v nahrbtniku. 🙂

Družina Corel, ZAKON ste!!! Hvala za sodelovanje! Vse dobro na vaših potovanjih!*

MOTHERHOOD

Kaj vzeti s seboj v porodnišnico

January 20, 2016

Alora (jaz sem z mislimi še vedno na morju)! Torej ne dolgo nazaj sem zasledila objavo na nekem blogu (ki je nikakor več ne najdem aaaa), kjer je punca svetovala, kaj vzeti s seboj v porodnišnico. Spomnim se, da me je njena objava navdušila, saj je naštela par zanimivih stvari, ki sem si jih že zabeležila, če bom še kdaj noseča.
Med tistimi osnovnimi stvarmi sem si najbolj zapomnila tole: dolgo nogavico in dve teniški žogici 🙂 Ja, tiste, ki smo rodile, vemo, kako dobro je, če te partner (ali kdorkoli) masira po hrbtu, ko rojevaš. Možu je zdravnica sicer pokazala tudi super trik, in sicer s pestjo. Mož me je tisti zadnji dve uri ves čas tako masiral. Parkrat vmes sem mu celo rekla, naj bolj pritisne. Naslednji dan pa sem komaj zlezla iz postelje in se spraševala, od česa imam te bolečine v hrbtenici 🙂 Mož pa je kasneje rekel, da je mislil, da mu bo roka kar odpadla, tako močno je pritiskal, jaz sem ga pa prosila, naj še 🙂 Torej teniški žogici v nogavico in masaža!
Kar je punca še svetovala in bi tudi meni prišlo prav, je dodatna vreča za darila. Meni se je nabralo res precej stvari in spomnim se, da je mož kar nekajkrat odnesel stvari v avto, preden je končno lahko vzel mene in sina 🙂
Tudi naslednja stvar bi obema koristila. Seznam ljudi, ki jih je potrebno poklicati oziroma obvestiti o novem članu. Midva sva mislila, da bo potem dovolj časa in bova lepo počasi klicarila naokoli. Ko pa sva rodila in je mož sporočil svoji družini, so oni rekli, naj čim preje pride, da imajo že zabavo na dvorišču. Tako da je mož še v porodni sobi začel brskati po imeniku in klicati. Tako sva pozabila povabiti na zabavo kar nekaj prijateljev. Ups.

Na spletu pa sem našla še te predloge: preprosta enobarvna majica za fotografiranje, kar je vbistvu res, tista halja ni prav posrečena. Ali pa kar svojo spalno srajco in kopalni plašč. Tudi dobra ideja. In še kakšen rekvizit za prve slike otroka, npr medvedka.

Jaz sem poleg tistih nujnih stvari vzela še par mojih najljubših napitkov s kokosovo vodo, najtoplejše in najmehkejše nogavičke, ker me v noge vedno zebe ter lepo in udobno (še) nosečniško dolgo obleko za domov.

Sem pa vprašala še par prijateljic, če one lahko kaj svetujejo. In tukaj si lahko preberete, kaj so vzele s seboj. Kar sem sama dodala na ta svoj nov seznam in se mi zdi res enkratna ideja, je Majin nasvet glede ličenja. Kako prav imaš, Maja! Mamice se ne smemo zapustiti. Že če si samo ustnice namažemo, oči, ali si naredimo lep čopek, se bomo počutile enkratno! Zato sem tudi izbrala tako naslovnico k tej objavi 🙂
Druga Maja pa me je spomnila na obutev za pod tuš!!! In ninico za otroka.

Irena
Kar nekaj časa je že minilo od mojih prvih dni v porodnišnici (skoraj 10 let), pa tudi od zadnjih dni v porodnišnici (skoraj 4 leta); pa še vmes sem bila enkrat 😉
Dobro se spomnim, da za prvi odhod v porodnišnico nisem s seboj vzela nič kaj posebnega. Materinsko knjižico, osebno toaleto, copate. Tako nam je bilo naročeno, pa sem sledila navodilom.
Kaj posebnega tudi nisem pogrešala, saj sem imela polne roke dela in veselja s svojim prvorojencem.
Približno 3 leta kasneje pa sem bila že malo bolj sproščena, in sem s seboj prinesla toplo odejico za našo dojenčico, velike tetra pleničke z vzorčki (aden&anais), nedrček za dojenje, blazinice za nedrček. Okolje je bilo takoj bolj domače. Prvič zato,  ker sem bila tokrat bolj sproščena, drugič pa zato, ker lahko že malenkost, kot je odejica, pripomore k občutku domačnosti.
Kaj drugega pa sploh nisem potrebovala, saj sem večino časa posvetila spoznavanju z dojenčkom in počitku.

Maja
Jaz sem si za v porodnišnico spakirala čisto preveč stvari. Mi pa ni žal, da sem vzela oblekico, v kateri sem rodila, ninico za sina, brez katere še danes ne gre nikamor, dekico zanj in crokse, ker gres z njimi lahko pod tuš. Pozabila sem pa vzet lanolin, ki mi je zelo pomagal pri obilnem dojenju.

Maja
telefon in polnilec
make up-ja jest sem vse vsak dan malo uredila in meni je bilo super tako.
To je bilo vse, kar se tiče dodatnega od tistih osnovnih stvari! 🙂

Punce, hvala vam!!!*
Če je kdo tam zunaj, ki ima še kak pameten nasvet, ki ga mamice lahko zapakiramo v torbo za v porodnišnico, naj se javi 🙂 Vesela bom vaših komentarjev oziroma nasvetov!

PEOPLE

Alison

January 14, 2016

Zopet se lahko zahvalim svojemu blogu, da mi je pot prekrižala punca z zanimivim imenom. Danes vam predstavljam Alison z bloga Alica v čudežni deželi. Alison je komentirala eno izmed mojih objav in takoj sem pogledala njen blog. Brez dvoma lahko rečem, da je to ena izjemna punca. Mlada, a s tolikimi izkušnjami. Zaljubili se boste v njeno osebnost, punca namreč rada potuje in na potovanjih pomaga otrokom. Res sem vesela, da je odgovorila na nekaj vprašanj. Verjamem, da boste tudi sami začutili, kakšna srčna in pozitivna oseba je Alison! Mene so njeni odgovori prav presenetili … Pa jo spoznajmo!

7272106

Ali je za tvojim imenom kakšna zanimiva zgodba?
Ja. Ime mi je izbrala moja babi – “nona” po naše (beri: po primorsko). V njenih časih je bila popularna nadaljevanka Mestece Peyton in tam je nastopal lik z imenom Allison (pa ne vem, katera igralka jo je igrala), baje je bila dobrega srca in poštenega značaja in po njej sem dobila ime. Včasih, kadar se komu predstavim, dobim vprašanje: “Iz katere države prihajata tvoja starša?” ali  “Ti pa dobro govoriš slovensko.” Največkrat pa moram svoje ime 2x ponoviti, saj sem vse prej kot Alison: Alis, Alica, Anica … Jaz se takim komentarjem vedno nasmejim.

Koliko časa si že blogerka?
Hmmm… Z blogom smo začeli 2012 kot humanitarno-medicinska odprava v Keniji. Na ta način smo se skoraj vsak dan javljali domačim in v slovensko javnost pošiljali naše dogodivščine iz afriških klinik. Kmalu po prihodu domov sem začela s svojim blogom.

Katere tuje ali domače bloge najrajši bereš?
Pravzaprav nimam kakšnega rednega bloga, ki bi ga brala/spremljala. Pogosto pa preberem: Koščki življenja in Besede za srce – ta dva sta malo bolj duhovna, pa od Tjaše Perko – Moj svet, všeč sta mi tudi pisca bloga Povsod je lepo, saj tam najdem kakšen nasvet za potovanja, tudi kakšen politični blog zapis preberem (na te naletim bolj slučajno) in seveda tvoj – Hip hip hura! 🙂

5084805

4549263

Veliko sveta si že videla, katera destinacija je naslednja na listi želja? In zakaj?
Videla sem ga zaradi prostovoljnega dela, ki sem ga z različnimi skupinami opravljala skoraj na vseh kontinentih. Naslednja bo Cuba, ampak kot back back potovanje. Zakaj? Ne vem še. Nekaj mi pač zadiši in gremoooo! 🙂

Bi zamenjala Slovenijo za katero drugo državo?
Ne.

Kaj so te potovanja naučila?
V prvi vrsti smo opravljali prostovoljno delo – v sirotišnicah, v šoli in v klinikah (seveda smo si šli tudi kaj pogledat) in tako smo res videli in doživeli marsikaj. Veliko lepega, pa tudi žalostne stvari … Naučiš se predvsem prilagajanja, vsaj jaz sem se, in vsekakor znaš videti lepe stvari že v malih stvareh. To.

Tvoje pravilo Nepozabnih stvari ne naredi dvakrat – zakaj? Lahko deliš kakšno izkušnjo glede tega?
Ne vem, če imam kakšno konkretno izkušnjo … Ampak stvar, ki si jo naredil 1. in se ti je zdela super, drugič ista stvar ne bo nikoli več tako dobra in zanimiva kot prvič. Tako recimo ne bi šla več na Tajsko, ne bi več skočila iz letala, ne bi šla več na Zip-Line, ne bi šla več plezat na Triglav … Naj ostane tisti prvi dober in prijeten okus, spomin. In zakaj ne bi 2. raje poizkusil nečesa novega/drugačnega? Ni se mi pa še zgodilo, da bi za kako isto noro stvar, ki sem jo preizkusila, dobila še eno priložnost/ponudbo. Če bi bila pred dejstvom, bi morda pa vseeno resno še enkrat razmislila o ponovnem doživetju, recimo skoka iz letala.

Kakšne so izkušnje z dela v sirotišnicah?

Lepe izkušnje. Pa tudi težke in žalostne. To kar tam doživiš, ti za vedno ostane …

5578783

Kako si našla to delo? Boš še delala tam v prihodnosti?
Nekaj preko poznanstev,  v Paragvaju in Ruandi sta delovali dve Slovenki – misijonarka in prostovoljka. Sicer pa preko Sekcije za tropsko medicino, program namenjen študentom medicine in zdravstvene fakultete ter zdravstvenim delavcem. Če bom tam delovala tudi v prihodnosti? Ne vem še. Zaenkrat nimam tega cilja. Sem pa imela možnost ostati v Indiji eno leto in tam delati v enem podeželjskem dispanzerju,  a se za to takrat nisem odločila …

Kaj te je delo tam naučilo?
Spoznala sem, da ljudje v nerazvitih državah umirajo zaradi majhnih in na videz nepomembnih zapletov. Recimo zaradi navadnega vreza in neprimerne oskrbe te rane, kar privede do sepse in na koncu ne malokrat tudi do smrti. Spoznala sem tudi,  da naš zdravstveni sistem ni tako slab, kot pogosto mislimo,  marsikje je veliko slabše. Naučila sem se tudi polno izkoristiti vsak dan. In res se trudim za to!

Tvoj hobi je tudi kuhanje? Lahko deliš kak recept z nami, ki si ga osvojila na tvojih potovanjih mogoče?
Haha,  saj to še ni moj hobi. Zadnje čase se malce več ukvarjam s tem in me kuha zanima. Rada odkrijem ali priredim kakšen nov recept. Včasih za te stvari nisem imela časa. Povsod, kjer smo bili, po Afriki in Aziji smo jedli nekvašen kruh, ki pa ga je vsaka država po svoje imenovala (v Keniji ga imenujejo chapati). Recept pa je preprost: moka,  voda,  sol,  zmes oblikujemo v debelejšo palačinko in to spečemo v ponvi. Jaz včasih dodam še bučna semena,  sezam ali praženo čebulo. Je pa moja carska nona kuharica. 🙂

1527789

Imaš za leto 2016 kakšne načrte, zaobljube?
Junija 2016 se poročim. Leto bo pestro! 🙂

Prihajaš s Primorske. Imaš kak namig za nedeljski izlet v vaše kraje?
Oo, tega je pri nas res veliko. Imamo kolesarske poti, čudovite hribe in planine za pohodnike. Most na Soči in kakšna aktivnost na jezeru. Tolmin poleti gosti glasbene festivale in takrat se vedno dogaja. Pa Kobarid in Bovec. Recimo sprehod in ogled slapov – Kozjak ali Boka. V Drežnici pod Krnom imamo družinsko gostišče Jelkin hram z odlično domačo kulinariko. Jelkin hram je tudi specializiran za padalski turizem. Vabljeni! 🙂

Kakšen je tvoj popoln dan?
Vsak dan. “Daj vsakemu dnevu priložnost, da postane najlepši v tvojem življenju.”

Popolna služba?
Jo že imam. Sem diplomirana medicinska sestra,  delam z ljudmi in to je to! 🙂

Alison, hvala za čas in spletni klepet! Se veselim tvojih nadaljnjih objav. Pa vesele priprave na poroko 🙂

BITS&PIECES

Solna hiša

January 6, 2016

Danes sva s sinom obiskala Solno hišo v Radovljici. Prvič sem slišala za te terapije lansko leto, ko je moja mami tja odpeljala vnukinjo. In to na uro pravljic. Že takrat se mi je zdela res odlična ideja. Združiti koristno z zabavnim. Na srečo smo trenutno zdravi in zaenkrat kaj hujšega še ni bilo. Vseeno sva šla, preventivno. In sva navdušena. Upam le, da bo res kaj pomagalo, sploh v teh zimskih mesecih.
Hišo ni težko najti, saj je poleg zdravstvenega doma, označena z veliko tablo. Že sam vhod je zelo privlačen. Trenutno še ves praznično okrašen in preden sem lahko pozvonila, sva morala pregledati vse tiste zvončke, srčke in ostale okraske, ki visijo na klopi in vejah okoli vhoda. Pozdravila naju je simpatična Nina, tudi sama mamica. Najprej sva se preobula v copate in razkužila roke. Potem sva vstopila v prvo sobo, kjer je bilo otroško pohištvo in nekaj igrač. In že tu smo se zataknili, kajti vsaka igrača, ki je ni doma, je zanimiva 🙂 Z Nino sem medtem lahko pokramljala o teh solnih terapijah, zakaj so učinkovite, komu namenjene itd. Potem sva se preoblekla v čista oblačila in si nadela kapici. Taki kot jih imajo kuharji na primer. Mene ni motila, sina očitno je, ker jo je takoj zalučal stran. In sva bila zmenjena! Solna sobica je mala, a povsem dovolj velika za igro. Bela, svetla, iz zvočnikov se slišijo otroške pesmice o žabicah in petelinčkih. In na sredini sobice so naju čakale igrače. No, sina so čakale, mene je premamila viseča mreža in hitro sem se zabubila vanjo, čim sem opazila, da se je sine zaigral. Dvajset minut je minilo zelo hitro in nisva bila ravno navdušena, da morava zapustiti sobo 🙂
Naslednji teden greva zopet! Ker imava občutek, kot da sva na morju 🙂

sol2

sol1 sol3