PEOPLE

Pismo moji zlati mami Stani

February 13, 2016

Draga moja mama Stana!
Pogrešam vas! Pogrešam vas od trenutka, ko sem izvedela, da ste nas zapustili nekaj dni nazaj!
Želim si, da bi vas še enkrat videla. Želim si, da bi vas lahko še enkrat pobožala po vaši mehki koži. Želim si, da bi zopet lahko poklepetali. Da bi s sinom lahko prišla na obisk, vi pa bi naju pričakali v kuhinji na vašem stolu. Da bi se naju razveselili, kot še ne dolgo nazaj. Da bi še enkrat lahko okusila vaše palačinke, ki sem jih kot srednješolka tako rada jedla in se spraševala, kako so lahko navadne palačinke tako dobre. Potem sem videla, da je skrivnost v skoraj pol kilogramu sladkorja, ki ste ga vsuli v testo. Da bi okusila tudi potico in tiste slavne orehove rogljičke, v katere ste tudi radodarno vlili rum. Da bi slišala vaš mili glas, ki mi je pripovedoval zgodbe in molil za mojo družino. Verjamem, da so tudi te molitve pomagale, da sva dobila sina. Mama, se še spomnite, kaj ste rekli pred dvema letoma? Ko sva prišla z možem na obisk in sploh še nisva vedela, da sva noseča … Rekli ste, da bo naslednji vaš pravnuk najin otrok. Čez teden dni pa je bil test pozitiven!
Vsakokrat sem vam povedala, da vas imam rada! Da ste moj vzor. Da sem se zaradi vas odločila, da rodim naravno. Ker sem verjela, da mi bo uspelo. In mi je! Kajti vi ste rodili devet otrok! Občudovanja vredno!
Vaše zgodbe iz starih časov sem imela najrajši! Da ste tako živeli, to je skoraj neverjetno. Včasih so bile zgodbe vesele. Pa polne ljubezni. To je bilo takrat, ko ste govorili o svoji mamici Luciji. Kako vas je imela rada in vi njo. Največkrat pa žalostne. Kako mi je še sedajle hudo, ko pomislim, da vas je mamica zapustila, ko ste bili še majhni. Ko ste hodili vsak dan na njen grob molit, prosit, jokat, naj se vrne. Tega ne bi smel doživeti noben otrok! In potem tista hudobna mačeha … Pa to je bil šele začetek. Poroka s človekom, ki vas ni imel rad, ki se za to niti potrudil ni. Da niste nikoli doživeli dejanj ljubezni, kot jih poznam jaz. Da vas ta človek nikoli ni objel, izrekel lepe besede, to je nekaj groznega. A mama, vi ste zmagovalka! Toliko ste pretrpeli in se niste vdali!
Moja mama, vaš spomin je bil tudi neverjeten. Še pred parimi tedni ste lahko našteli vse pomembne datume 9 otrok, 18 vnukov in 12 pravnukov. Tega zagotovo nisem podedovala po vas. Sem pa podedovala borbenost in ljubezen do družine, do svojih otrok, vašo vero, vaš nasmeh in dobro voljo! Hvala vam za ta dar!
Težko najdem vero v to, zakaj vam je bilo tako življenje usojeno … Bolje bi se vam moralo goditi! Upam, da ste sedaj tam, kjer je lepo. Da ste z vašo ljubo mamico in se ves čas objemata, za prav vsak dan, ko nista bili skupaj!

Moja zlata mama, tako močno vas pogrešam! Želim si, da bi mi še enkrat rekli Maruška. Samo vi!
Rada vas imam*

Vaša Maruška

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply