MOTHERHOOD

Priprave na prihod svetega Miklavža

November 11, 2016

Kmalu bomo zakorakali v drugo polovico novembra in letos sem si zadala, da se na december dobro in predvsem pravočasno pripravim. Počasi že izdelujem adventni koledar za sina, ki ga bom tudi delila z vami, ko končam. Najprej pa bo na vrsti prihod svetega Miklavža.

Jasno in glasno rada povem, da verujem! Torej meni in moji družini prazniki pomenijo veliko več kot darila. To z možem želiva prenesti tudi na sina. In ne, nisva tako usekana, dobil bo darilo igračo 🙂 Miklavž je (bil) resnična oseba in nam je lahko vsem vzor v svoji nesebični dobroti!

Najin sin raste in letošnje praznike bo dojemal povsem drugače kot leto preje. Že kar nekaj časa se pogovarjamo o Miklavžu in ob večerih opazujemo njegovo peko piškotov na nebu. V ponedeljek pa sva s sinom skupaj napisala tudi pismo Miklavžu. Pismo sva postavila na okensko polico in vsak dan pogledava, če je še tam. Miklavž bo pismo vzel v soboto, ker smo takrat zjutraj vsi skupaj. Torej v soboto bo polica prazna. Namesto pisma pa bo tam knjiga Miklavževi škornji, ki jo bomo skupaj prelistali. Rada bi, da bi to postala tradicija, da bi vsako leto pred prihodom Miklavža brali o njem in se o njem pogovarjali. Ko bo Miklavž odšel, bomo knjigo pospravili in jo zopet vzeli v roke naslednje leto ta čas.

Kako se vam zdi ta ideja? Podobno sem našla namreč na spletu pred časom, kjer družina vsak božič kot adventni koledar prebira božične (otroške) knjige. Potem jih pospravijo in naslednje leto zopet berejo. Vsako leto!

Preberite si ta članek! Od Islandcev se res lahko le učimo. Pri njih je tradicija, da se za božič obdarujejo s knjigo! Kako čudovito, kajne? In potem božični večer preživijo tako, da knjigo dejansko tudi preberejo.

Upam, da bo sin sčasoma skozi to zgodbo dojel čar praznikov in da bo ta vera trajala čim dlje!

Hkrati upam, da naju ne bo mož tako kot lani ponudil parkljem skoraj na pladnju. Reminder: lansko leto na Miklavžev večer. Vozimo se z avtom. Vidimo parklje, vse podivjane na sredi ceste. Gredo proti nam, ker prepoznajo avto. Možu rečem, naj zaklene vrata. On išče pravi gumb, pritisne pa tistega, ki na stežaj odpre vrata. Tista vrata, kjer sva sin in jaz! Ne svojih! Tako, skoraj so mu vzeli sina IN ženo 🙂

Kako pa se vi pripravljate na praznike z vašimi otroki? Vredno se je potruditi zanje, kajne!

You Might Also Like

No Comments

Leave a Reply