Browsing Category

BITS&PIECES

BITS&PIECES

Cvetlični lonček – živali

June 21, 2017

Ali se vam kdaj zgodi, da si zamislite neko dekoracijo in jo potem iščete po raznih spletnih trgovinah, češ saj jih pri nas ni? No, meni se je to zgodilo s cvetličnimi lončki za sinovo sobo. Konec zime je dobil novo sobo in takrat sem si zamislila, da bi mu v sobo dala tudi rastlino ali dve, za katero bi moral skrbeti. Pomemben pa mi je bil tudi lonček. Tako sem brskala po spletu, predvsem na spletni strani Etsy, ki jo btw obožujem, a res nisem našla nič pametnega. Lonček je moral biti v obliki živali, to je bilo najpomembneje. 

Potem pa grem pred nekaj tedni v Kranj in trgovino JYSK in BINGO!!! Tam prodajajo točno take, za katere sem vedela, da bo sin navdušen. In potem še ta smešna cena, 2,50 eur 🙂 Smejala sem se do doma. 

Sinu so res izredno všeč, nad afriškimi živalmi je fasciniran. Kupila sem kaktuse, ki sem jih potem nekaj dni zaporedoma pobirala po sobi, ker so se mu živali zdele primerna igrača, kaktusi pa očitno ne 🙂

Če še kdo izmed vas išče kaj podobnega, sedaj veste, kje te lončke imajo! Zdijo se mi tudi odlično darilo ali (zaradi nizke cene) dekoracija za rojstni dan!

 

BITS&PIECES

Rešitev za potovanja z letalom: JetKids

April 19, 2017

V zadnjem času sem že večkrat zasledila znane družinske blogerje, ki so s svojo družino že ogromno prepotovali z letalom, da so navdušeni nad tem JetKids kovčkom na sliki. Za kaj gre? 

Torej to je kovček, ki je hkrati posteljica za otroka. S kovčkom otroka lahko tudi prevažate po letališču/mestu. Poglejte si posnetek.

 

Kaj menite? A gremo na letalo? 🙂

 

 

BITS&PIECES

Endovital

April 14, 2017

Hmm, kako naj to objavo navežem na veliko noč, ki je pred vrati? Mogoče takole: ta teden je velika noč, potem bodo že prvomajski prazniki in čas za oddih, zato bi radi poskrbeli, da otroci (in tudi mi) ostanejo zdravi? Kaj pa tale: velika noč, pomlad, čebelice, sirup, ki vsebuje med? 🙂

Endovital sirup rdeče pese (z medom). Vse sestavine so iz kontrolirane ekološke pridelave! Torej izdelek, kjer ste lahko brez pomisleka in ga z veseljem ponudite svojemu otroku! Za Endovital sem izvedela od prijateljice. Velikokrat mislim, da je Slovenija mala in da kar vem, kaj se izdeluje, prodaja itd. Ne, temu ni tako; ko mi je omenila Endovital, sem ga takoj poiskala na spletu. In za tem sirupom je ena izredno ganljiva in resnična zgodba, ki vas bo mogoče še toliko bolj prepričala v nakup. Poiščite Vesno pod zavihkom O nas in razumeli boste.

Jaz sem kupila sirup za sina ter za naju z možem. Ravno ta teden. Sinu je izredno všeč in mu ga dam po večerji. In zelo mu je všeč! No, midva ga še nisva poskusila, mogoče zato malce odlašam, ker s peso nisva ravno prijateljici. Če je pesa v stavku, mene ni. Če je pesa v jedi, ne hvala. Še mimo tiste police v trgovini, kjer jo prodajajo, grem hitro. Meni moti že sam vonj pese! Sirup sem poduhala in ni vonja o pesi, o kakšno veselje 🙂

Saj veste, kako starši vedno iščemo čim bolj naravne rešitve za bolezni naših otrok, zato vam bo verjetno tudi ta nasvet prišel prav, če izdelka še ne poznate!

 

Ostanite zdravi pa čim lepšo veliko noč vam želim*

 

 

BITS&PIECES

Središče za naravno učenje Samorog

April 5, 2017

Pozdravljeni! Tokrat vam predstavljam Središče za naravno učenje Samorog, ki ima sedež v Medvodah, ustanovili pa so ga sami čudoviti ljudje! Če dobro premislim, bi morala na tem mestu predstaviti punco, ki ima neverjetno moč. Moč do družine, ljubezni, do učenja in nenazadnje do dela. To je Anja, o kateri sem že govorila preko njene vodne vadbe za dojenčke. No, tudi tu je zraven, pri Samorogu. Njena želja stopiti iz te slovenske škatle o vzgoji, o učenju, ki je tako trdno zavezana s pentljo, da je starši nikakor ne moremo odpreti, in kot bedaki skačemo vanjo, je zmagala. Našla se je s somišljeniki in nastal je Samorog. Naj povem, da vsi Anjini otroci (3) obiskujejo Samorog, vrtec in eden tudi že šolo. 

Sicer pa je poudarek pri Samorogu na učenju skozi igro, v naravi. Če je le možno, dejavnosti in igra potekajo na prostem, v gozdu. Zato se ne čuditi, če boste med brskanjem po njihovi spletni strani našli fotke otrok z motorno žago v roki, ali nožem ali pa kakim drugim strojem, ki ga še odrasle ženske ne upamo (in sploh ne znamo) prijeti v roke!

Jaz sem res povsem navdušena nad njihovo idejo, a priznam, da bodo najini otroci obiskovali pač “običajno” šolo. Zakaj? Ker je težko, če si starša glede tega nista enotna. Zakona pa tudi ne bom postavljala na kocko 🙂 Iščem pač druge možnosti, ki mojemu sinu omogočajo čim več igre na prostem, tekanje po bližnjem gozdu, nabiranje palic, odkrivanje žuželk itd.

Poglejte si njihovo predstavitev, odpravite se k njim na ogled in se prepričajte! Ne pozabite pa se naročiti tudi na njihova obveščanja, saj poleg vseh teh stvari prirejajo tudi razna pametna predavanja! Naslednje bo 12. aprila – Inkluzivna pedagogika!

Samorogovci srečno!

 

BITS&PIECES MOTHERHOOD

Fantje in dojenčki za igranje

March 29, 2017

Pred časom sem zasledila en fin članek, ki da misliti. Govori o dečkih in igračah za njih. Točneje o dojenčkih za igranje oziroma kot tudi mi v našem prostoru radi rečemo, o punčkah. Tu že avtomatsko označimo besedo s punčka, torej igrača za deklice. 

Zanimivo je namreč to, da imamo ločena oblačila (roza, modra), ločene igrače (punčke, orožje) IN tudi ločena čustva. Fantje naj ne bi jokali, naj ne bi kazali čustva. Pa ni tako le v tem članku, če dobro pomislite in pozorno poslušate, boste zagotovo slišali stavek podoben temu: ¨Nehaj no, fantki ne jokajo, kdaj si pa še videl fanta jokati!¨. Ubogi naši otroci, da jim že tako hitro zatiramo čustva!

In ravno igrače, kot je “punčka” za igranje, spodbujajo fante, da nismo le punce tiste, ki skrbimo za družino in otroke, da nismo le me tiste, ki lahko kažemo čustva. S tem se popolnoma strinjam! Najin sin je kmalu pričel stiskati k sebi “punčko” svoje sestrične. Nama je bilo to izredno všeč, saj sva videla, kako nežen je z njo, da jo rad stisne, pokrije in pelje na sprehod v otroškem vozičku. Zato sva se tudi brez premisleka odločila, da mu eno kupiva za doma. Nič kaj nisva bila izbirčna in kupila sva to na sliki zgoraj. 

Odkar sva sinu povedala, da bomo dobili pravega dojenčka, je ta “punčka” še kako aktualna. Pa ga nisva nikoli nagovarjala. On jo nese s seboj v trgovino, mi jo skoraj vsak dan prinese, naj jo tudi jaz vzamem v naročje in na splošno je z njo tako pozoren, da se res veselimo tistega “pravega” našega dojenčka. 

Predsodkov glede teh igrač nikoli nisva imela. Rajši mu kupim še kako “punčko” kot pa razne pošasti, orožje in druge nasilne igrače, ki jih zaenkrat še ne pozna. 

 

Imate vi kakšne izkušnje? 

Članek si lahko preberete tu.

 

 

BITS&PIECES MOTHERHOOD

Kahlica

March 10, 2017

Pred nekaj dnevi sem naletela na članek z naslovom Nevarnosti prezgodnjega odvajanja od plenic in ko sem ga prebrala, sem rekla: aleluja! 

Končno naletim (brez iskanja) na tak članek in ne na tiste, da moramo čim preje začeti, najbolje, da že kar takoj v porodnišnici. Teh člankov je ogromno, mamice smo kar bombardirane z vseh strani. Pa sploh ne samo na spletu. To, da otroke oziroma dojenčke silimo v vse možne samostojne zadeve in to čim hitreje, je že prav noro in počasi postaja povsem “normalna” stvar! 

Ko se otrok rodi, ga že skoraj vpišemo na faks, ga pošljemo na avtobus do Ljubljane samega in tudi na občino, naj si kar sam uredi svoje dokumente. Preje, bolje za starše! Opažam, da tudi okolica pričenja tako razmišljati. Tako greva k zdravniku pa mi sestra tam reče, oooo vaš je pa še v plenicah. Greva po cesti, pa mimoidoči reče, a ima mar še plenice. Greva domov k starim staršem pa spet poslušam te opazke. Se vpiševa v vrtec, greva na dan odprtih vrat in spet se pojavi vzgojiteljica, ki komentira njegov vstop septembra in nedirektno omeni, da bi bilo fino, če bo prišel brez plenic. Aja, sin je star 2 leti in pol in ima plenice. In kot lahko razberete, se midva z možem ravno ne obremenjujeva s tem, kdaj se bo odvajal, ali sva že prepozna itd. 

Starši najbolj poznamo svoje otroke, midva sva najinega že večkrat nagovarjala na kahlico in stranišče, pa mu pač ne diši. 

Ta članek pa govori ravno o tem, da je velikokrat prezgodaj. Tudi nam nihče ne narekuje točno uro, kdaj moramo na stranišče, mi pa zahtevamo od otroka, naj sedi in NAJ lula/kaka. In prav ogorčena sem, da so eno punčko zavrnili v vrtcu, ker je bila stara 3 leta in še vedno v plenicah. 

Mogoče je tam zunaj kaka meni podobna mamica, ki vidi, da otrok pač ni pripravljen, okolica pa pritiska nanjo, da je že čas. Zato objavljam ta članek, v pomiritev, da smo samo ljudje, da so otroci otroci in da naj tako ostane.

Torej najin sin bo mogoče do septembra brez, mogoče pa, da celo ne bo. V osnovno šolo bo šel brez plenic in brez dud. A še ne veste, ja tudi dudo ima za spanje, celo tri v postelji. Pa že načenjam novo temo, podobno tej in trapastim pritiskom iz okolice. Drugič!

 

 

Zgoraj napisano je izključno moje mnenje; vse starše in njihove odločitve spoštujem in se vanje ne vmešavam in jim ne sodim! 

BITS&PIECES MOTHERHOOD

Sva rodila in bova rodila

February 17, 2017

Nedolgo nazaj je prikupna žena zaželenega Ashtona Kutcherja rekla, da je ONA rodila in ne on ali onadva. Pa nimam nič proti njej in prav ponosna sem na ženske po svetu, da smo postale tako samostojne, tako močne in tako pogumne! A v tem primeru, ponosno rečem, da SVA midva z možen rodila sina in bova poleti rodila še enega dojenčka. Zakaj?

Poglejte, jaz vedno rečem, da mi brez mojega moža ne bi uspelo. OK mogoče, realno, to ni povsem res, ker je še vsak otrok prišel na svet, pa če smo še ne vem kako držale noge skupaj (in v mojem primeru je bilo to dejansko res, ker sem imela občutek, da bom ostala brez vseh organov v telesu, če bom za hip stopila narazen). Pa tudi naši starši so nas rojevali brez partnerjev. Ampak ta podpora in moč, ki jo je meni nudil mož, to je meni pomagalo, da sem bila vsakega popadka vesela, ker sem vedela, da sva tako bližje otroku. In to povsem naravno. 

Sploh si ne predstavljam, da bi bil takrat v porodni sobi kdo drug z menoj kot on. Ne predstavljam si nikogar drugega, ki bi mi ure masiral hrbet, do bolečin. Njegovih seveda, uboga njegova roka. Niti si ne predstavljam nikogar drugega, ki bi sedel z menoj na stranišču, ker mi je ta položaj pač odgovarjal, in potem sestri prav prestrašeno in nejeverno rekel: “Ali lahko pridete pogledat, moja žena pravi, da bo rodila!” 🙂 In sem res, čez kake 20 min. In le v koga bi zarinila svoje hvala Bogu kratke nohte med tistim finalom. V moža seveda. Opravičila niti slišati ni hotel pa vem, da je imel stegna povsem rdeča. 

Je že res, da te bolečine ne bo nikoli doživel. A verjemite, da nam naši partnerji te bolečine tudi nikoli ne bi privoščili. Mož me ima rad in me dobro pozna, videl je v mojih očeh in na obrazu, da porod ni kar tako. Tudi sam pove, da sem zmogla nemogoče. Menim, da je za naše partnerje že samo to hudo, da nas gledajo, kako “trpimo”, pa nam (skoraj) ne morejo pomagati!

Enkrat je prijatelj po porodu rekel, da je to tako intenzivna stvar, da če bi ga kdo vprašal, ali gre rodit ali bi si rajši odrezal nogo, bi on rekel, naj mu odrežejo OBE nogi (kot pa da bi šel rodit) 🙂

Mamice smo res neverjetne, naši partnerji pa tudi, kajneda? 🙂

 

Kako pa vi gledate na to?

BITS&PIECES

O naših počitnicah

February 3, 2017

Grüß Gott! Takole so nas pozdravili naši prijazni sosedje Avstrijci prejšnji teden, ko smo se končno odločili, da spakiramo zimske stvari in jo mahnemo na lepše. Z možem sva že večkrat počitnikovala v Avstriji in nemščina je meni res ljubi jezik, zato bomo šli še večkrat k njim. Menim, da je treba včasih zapustiti našo državo, da vidiš, kaj so zmožni drugje. Avstrijci me z njihovim turizmom in turističnimi idejami ter nasploh ponudbo IN postrežbo vedno znova presenetijo!

Odločili smo se za Hinterglemm blizu Salzburga. Do tja je približno 3 ure in pol vožnje. Vožnje z avtom in sinom se vedno malce bojim, ker tako dolgih enostavno ni navajen in ima velikokrat razne izpade. Tokrat je bilo v obe smeri odlično. Malo je spal, malo gledal skozi okno, potem smo jedli sendviče, pili, ko je postajalo že hudo, sem mu dala igračo in ko je bilo že to brez učinka, smo poslušali CD Zverjasec 🙂 In prišli smo na cilj, brez postankov!

Kraj je poznan po odličnih pistah za vse ljubitelje zimskih radosti, mi smo ostali pri kepanju in sankanju. Snega je bilo dovolj, ni pa bilo ravno tiste zimske pravljice, drevesa niso bila zasnežena 🙂 Nama se zdi sin še malce premajhen za razne stvari, ki jih Hinterglemm ponuja (poleg tega gre še vedno vsak dan ob cca 12h spat), a se veselim naslednjih let, ko bo čas za to. Poglejte si recimo tole osvetljeno sankaško progo dolgo 3 km. Zelo pa me je mikal tudi ta evropski Golden Gate. Noro, kajne!

Dopoldan smo bili na snegu in na bazenih, popoldan zopet malce na snegu in pri živalih. Zelo smo se imeli lepo in vesela sem, da si lahko vzamemo čas samo za nas tri!

Tukaj pa še nekaj utrinkov, če bi si jih radi pogledali.

 

Sončno vreme in povsem brez oblačka cel teden!

 

V tej hiški smo preživeli ogromno časa 🙂 Igrali so se volka in kozličke, kot v knjigi, nad katero je trenutno povsem navdušen. Mož je bil seveda volk 🙂

 

Sankanje!

 

Priprave na kepanje mamice!

 

Konji, nekaj najboljšega!

Zajčki!

 

Ne boste verjeli, v tej hiški so imeli … KOZE 🙂

 

Pozdravček*

 

BITS&PIECES

Boulderama – plezalni center v Klagenfurtu

January 25, 2017

Danes pa vam predstavljam eno fino idejo, kjer lahko družinsko preživite mrzel zimski dan ali pa kasneje deževnega. To je novo odprta plezalna dvorana v Klagenfurtu, Boulderama

Ne, jaz in moja družina ne plezamo. Je pa zato moj brat z družino povsem navdušen nad tem športom, ki je več kot očitno v porasti. Moj bratec je La Sportivin Official Resoler (puščam kar v angleščini, ker se tako dobro sliši in sem tako ponosna nanj).

S punco imata dva otroka, deklica bo kmalu dopolnila 5 let, sin pa poleti 3. In oni vse dni samo plezajo. Resno. Njihovi družinski izleti skoraj vedno vključujejo nekaj, kamor morajo splezati 🙂 V grdem vremenu in predvsem zimskem času pa radi pobegnejo k sosedom, ki so poznani po tem, da imajo v skoraj vsaki vasi plezalno dvorano!

Vprašala sem jih, kaj jim je v tej novi dvorani, ki se je odprla januarja, všeč z otroškega stališča, in pravijo, da je fino, ker je velika in tudi, če je polno ljudi, vedno najdeš prostor/problem za sebe. Otrokom je namenjen grad/ladja z oprimki in s toboganoma. V prihodnosti imajo namen postaviti tudi mize za igranje in risanje. Vsekakor mora še vedno biti prisoten eden od staršev, ker je ta del poleg blazin, kjer se že začenja plezalni del prostora in je potrebno paziti, da otroci ne uhajajo pod plezalce. Po njunih besedah se otroci konkretno zdivjajo, njuna dva sta večkrat tik pred pregretjem 🙂 

Priporočata pa tudi center Bouldergarage v Šentjanžu, tudi Avstrija, kjer je poleg tudi otroško smučišče.

In zakaj ne priporočata dveh centrov v Ljubljani? Samo zato, ker je preveč ljudi!

Poglejte si spletno stran Boulderame, kjer si lahko preberete, kaj vse vam še nudijo (recimo oblikovanje postave ali pa plezanje samo za punce). Na dnu njihove spletne strani so pa še plezalci, na katerih lahko punce napasemo oči 🙂 Kar tako, da si malce narišemo nasmešek na obraz, kajne!

Tu pa še moja neverjetna nečakinja in nečak! A nista faci no! Kako sem ponosna nanju!

 

BITS&PIECES

Inavguracije ZDA

January 18, 2017

Ta petek je za Američane, verjetno lahko rečemo kar za celoten svet, pomemben dan! V petek bo slovesni začetek predsednikovanja Donalda Trumpa, ki bo kot 45. predsednik ZDA prisegel na Sveto pismo.

Ste opazili, da po spletu že krožijo razni protesti, da ogromno blogerk žaluje za Obamo in se niti malo ne veseli tega petka in naslednjih let? Noro! Tokratni bodoči predsednik buri duhove. Res me zanima, kako se bodo odvijali njegovi prvi dnevi in prve odločitve.

Tako kot smo z zanimanjem gledali slovesnost in prisego prvega temnopoltega predsednika pred leti, bomo tokrat gledali zaradi drugih razlogov. Morda bo nekdo želel videti, kaj bodo Trumpovi lasje počeli v vetru in mrazu, spet nekdo drug, kako bo Melania oblečena, pa katere znane osebnosti se bodo izpostavile na Trumpovi strani, ali pa kaj bo priletelo iz njegovih ust. Napetost narašča.

Sem pa našla nekaj zanimivih, nenavadnih in celo smešnih prigod s te pomembne slovesnosti v preteklosti ZDA.

Tile so mi bili najbolj všeč:

  • Včasih ljudje sploh niso vedeli, koga volijo. V smislu, kako je ta oseba videti. Tako je leta 1849 nekdo v množici komentiral o Zacharyju Taylorju: “Sploh ni tako grd, kot sem si predstavljal!”.
  • 20. januarja je velika verjetnost, da bo vreme slabo. Leta 1841 je bil William Henry Harrison brez plašča in brez klobuka. Govor je imel dolg uro in pol. Potem je zbolel in čez mesec dni umrl. 
  • Temperature so ponagajale tudi leta 1873, ko so zmrznili glasbeni instrumenti, omedleli so kadeti in zmrznili kanarčki, ki naj bi peli.
  • Ko je leta 2009 Obama zaključil svoj inavguracijski govor, ga je njegova 7-letna hči pohvalila z besedami :” To je bil pa dober govor, očka!”.

 

Zanimivo, kajne? Za vse nas, ki nas ta dejstva zanimajo, je tu knjiga jupi.

 

Lepo sredo želim!