Browsing Category

PEOPLE

PEOPLE

The Fox in the Attic

February 10, 2017

Lisička na podstrešju, po naše. Michelle in njeno trgovino sem seveda našla na spletu. Kje, ne vem več. Vem le to, da sem takoj obiskala njeno stran in se zaljubila v blazino z levom (za sina kakopak). 

Njena sporočila so bila zelo prijazna, kot da bi se dopisovala s sosedo, ne pa z Anglijo. Tako sva si izmenjali par mailov, potem sem se opogumila in jo vprašala, če ji lahko za potrebe bloga zastavim nekaj vprašanj. In punca je bila takoj za! Kako sem bila vesela! Sicer sem na odgovore čakala skoraj dva meseca, ker je bila v decembru tako zelo zaposlena z razpošiljanjem svojih stvaritev. 

Poglejte si njeno stran, preberite njeno zgodbo in ne zgrešite detajlov njenega studia ter prikupne Penelope, hčerke, ki začara in tako pogumno nastopa v njenih objavah.

Tukaj pa torej obljubljen intervju z Michelle, lastnico znamke The Fox in the Attic! Njeno delo si lahko ogledate na spletni strani, jaz pa sem ji seveda zastavila bolj osebna vprašanja, povezana z družino. Pa poglejmo, kaj pravi 🙂

Any special story behind your cute brand name?
 
It’s always equal parts difficult and fun picking a name for anything. It’s also difficult as many things you can think of are already taken by existing companies. Foxes have long been one of my favourite animals, and they’re extremely photogenic and much-loved by people, so I knew that had to be in there somewhere. Attics are very evocative, cosy spaces in my imagination, so I just put the two together.
 
Did you have any other jobs before starting on your own?
 
One of the first jobs I had was working at a photography lab and developers, and then working in an office for a short while at a catering company. Both jobs were highly organised and filled with experiences that helped shape my outlook and propel me to begin my own company.
 
How do you handle being a working mom?
 
With a huge amount of patience! Everyone will tell you that it’s incredibly tough and requires a great amount of strength, discipline and will-power…and they’re right! I’m also very lucky that my husband is at home for most of the time, and can share the burden of looking after our daughter. My own mum also flies over from South Africa from time to time to help out, but that is a very expensive babysitter to use!
 
How do you unwind?
 
It’s probably quite unimaginative, predictable and simple, but nothing beats a classic large glass of red wine once Penelope (my daughter) has been put to bed. My husband and I enjoy cooking dinner for each other, before perhaps enjoying a film or a period drama of some sort on television. Absolutely nothing beats ‘Game Of Thrones’, which we’re both obsessed with.
 
Are you planning on having a big family (more kids)?
 
We are definitely considering another child. It would be lovely for Penelope to have another sibling to play with, before the age gap between them gets too large. But not sure we are quite ready for double trouble just yet! The thought of having a really huge, busy family is always appealing, in a romantic sort of way. But I think the practical realities would be nightmarish.
 
What is important to you when it comes to family time?
 
Obviously that old cliche ‘quality not quantity’ rings true. We enjoy simple things like going for a walk to the pier or the park, or a National Trust property if we’re feeling particularly adventurous. Even when we’re just at home it’s important to properly engage with Penelope, really listen to her and read a book together, as opposed to just to her.
 
Do you have any favourite children shops, products?
 
There are so many wonderful independent shops out there to choose from. Too many to name, but I will say that I support independent makers first of all.
 
What is your perfect date night?
 
Probably a fantastic restaurant (preferably Michelin starred and French), some extremely fine wine and classic food. My husband and I love going to places like The Ivy, Rules and The Wolseley in London, and there is a brilliant place near us in East Sussex called The Curlew. The simple things done beautifully. Perhaps a theatre show or an exhibition beforehand, but not essentially.
 
Is there anything about raising your daughter that before she was born you said you would never ever do it, but do it anyway 🙂 ?
 
Nothing immediately springs to mind. It is very easy to give in to certain demands just for peace and quiet. But so far we have been very good. And so far she has absolutely no interest in sugar or junk foods or anything like that. She’s a bit of a dream, really.
 
What would you say is the best thing about being a mother?
 
Hugs and kisses. It’s all an incomprehensible miraculous thing, in all honesty.
 
When can we expect baby clothes and bedlinen?
 
I’m always brainstorming and looking out for new inspirations and ideas for new ranges, and baby clothes and bedlinen is always up there and present in my mind. It can be difficult to source suppliers for original fabric patterns and designs, so that’s a challenge. Doing baby clothes properly would be going into the world of fashion, which is an entirely new discipline. As for bedlinen, I already have some of my new pattern designs available in that on the Society 6 web shop, but I may have a go at producing my own one of these days, too.
 
You travelled through Europe, did you visit Slovenia? If yes, is there anything particular you remember about our country?
 
Never been to Slovenia, but I would love to! I travelled extensively around Poland, which is maybe the closest I’ve been. But I very much enjoyed that. Eastern European food has some general similarities, which I very much enjoy. My grandmother was from East Germany, and my husband has Polish heritage, so I sort of know the main foods from that part of the world. 
 
 
 
Thank you so much, Michelle! Wish you all the best and looking forward to your new creations! Maruša
 
PEOPLE

Pismo moji zlati mami Stani

February 13, 2016

Draga moja mama Stana!
Pogrešam vas! Pogrešam vas od trenutka, ko sem izvedela, da ste nas zapustili nekaj dni nazaj!
Želim si, da bi vas še enkrat videla. Želim si, da bi vas lahko še enkrat pobožala po vaši mehki koži. Želim si, da bi zopet lahko poklepetali. Da bi s sinom lahko prišla na obisk, vi pa bi naju pričakali v kuhinji na vašem stolu. Da bi se naju razveselili, kot še ne dolgo nazaj. Da bi še enkrat lahko okusila vaše palačinke, ki sem jih kot srednješolka tako rada jedla in se spraševala, kako so lahko navadne palačinke tako dobre. Potem sem videla, da je skrivnost v skoraj pol kilogramu sladkorja, ki ste ga vsuli v testo. Da bi okusila tudi potico in tiste slavne orehove rogljičke, v katere ste tudi radodarno vlili rum. Da bi slišala vaš mili glas, ki mi je pripovedoval zgodbe in molil za mojo družino. Verjamem, da so tudi te molitve pomagale, da sva dobila sina. Mama, se še spomnite, kaj ste rekli pred dvema letoma? Ko sva prišla z možem na obisk in sploh še nisva vedela, da sva noseča … Rekli ste, da bo naslednji vaš pravnuk najin otrok. Čez teden dni pa je bil test pozitiven!
Vsakokrat sem vam povedala, da vas imam rada! Da ste moj vzor. Da sem se zaradi vas odločila, da rodim naravno. Ker sem verjela, da mi bo uspelo. In mi je! Kajti vi ste rodili devet otrok! Občudovanja vredno!
Vaše zgodbe iz starih časov sem imela najrajši! Da ste tako živeli, to je skoraj neverjetno. Včasih so bile zgodbe vesele. Pa polne ljubezni. To je bilo takrat, ko ste govorili o svoji mamici Luciji. Kako vas je imela rada in vi njo. Največkrat pa žalostne. Kako mi je še sedajle hudo, ko pomislim, da vas je mamica zapustila, ko ste bili še majhni. Ko ste hodili vsak dan na njen grob molit, prosit, jokat, naj se vrne. Tega ne bi smel doživeti noben otrok! In potem tista hudobna mačeha … Pa to je bil šele začetek. Poroka s človekom, ki vas ni imel rad, ki se za to niti potrudil ni. Da niste nikoli doživeli dejanj ljubezni, kot jih poznam jaz. Da vas ta človek nikoli ni objel, izrekel lepe besede, to je nekaj groznega. A mama, vi ste zmagovalka! Toliko ste pretrpeli in se niste vdali!
Moja mama, vaš spomin je bil tudi neverjeten. Še pred parimi tedni ste lahko našteli vse pomembne datume 9 otrok, 18 vnukov in 12 pravnukov. Tega zagotovo nisem podedovala po vas. Sem pa podedovala borbenost in ljubezen do družine, do svojih otrok, vašo vero, vaš nasmeh in dobro voljo! Hvala vam za ta dar!
Težko najdem vero v to, zakaj vam je bilo tako življenje usojeno … Bolje bi se vam moralo goditi! Upam, da ste sedaj tam, kjer je lepo. Da ste z vašo ljubo mamico in se ves čas objemata, za prav vsak dan, ko nista bili skupaj!

Moja zlata mama, tako močno vas pogrešam! Želim si, da bi mi še enkrat rekli Maruška. Samo vi!
Rada vas imam*

Vaša Maruška

PEOPLE

Družina Corel

January 26, 2016

Tokrat to ni predstavitev o eni osebi, temveč kar o treh. Kako nestrpna sem bila te dni, ko sem čakala računalnik, saj sem res želela, da čim prej spoznate te tri pogumne in avanturistične ljudi! To je torej predstavitev družine, ki ne pozna meja. No, v bistvu jih poznajo, saj so videli že precejšen del sveta. Našla sem jih na Instagramu, zopet 🙂 Ana je bila takoj za sodelovanje in nastal je spodnji pogovor. Navdušili so me s svojo preprostostjo, navdušil me je mali Jaka, njihove čudovite fotografije pa ideje za počitnice ali kratek izlet. Upam, da bodo navdušili tudi vas. Spremljate jih lahko na njihovi spletni strani ter na Instagramu. Preberite si torej, kaj svetujejo družinam, ki se odpravljajo na potovanje, kam njih vodi naslednja pot, ki je nikakor ne smemo zamuditi! Ko sem tole pisala, sem imela naježeno kožo. Ana pove po pravici in da dobre nasvete!

7835419_orig

Kdaj ste se prvič odpravili čez mejo kot družina? Koliko je bil sin star?
Ko je bil Jaka star 2 meseca, je dobil svoj potni list. Tako smo ob prvi priliki skočili čez mejo, k našim zahodnim sosedom. Ker je bila takrat zima, smo jo mahnili na morje, na dolge peščene plaže ob Lignanu, Caorle …
Po tem smo se redno odpravljali na polnjenje baterij na svež morski zrak. Tako sva Jaka že od zelo malega navajala na vedno daljše vožnje. Ko je imel 6 mesecev, smo odpotovali na prvi pravi družinski roadtrip – v treh tednih z avtom prek Toskane na Korziko. Korziko smo prečesali po dolgem in počez, kampirali in uvajali gosto hrano.  🙂

Kaj svetuješ družinam z majhnimi otroci, ki si želijo potovati pa ne zberejo poguma?
Družinam svetujeva, da si za začetek izberejo destinacijo, ki je enostavna za potovati, morda začeti z Evropo ali ZDA. Priprave pred potovanjem so ključne – predvsem, če gre za drugo kulturo. Vedno je super, če najdemo nekoga, ki je pred kratkim obiskal izbrano državo in nam poda zadnje, še vroče informacije kako in kaj. In ključni nasvet – ne čakati oz. odlašati s potovanji – otroci bodo ne glede na starost uživali – preverjeno!

Kako se odločite, kam boste odpotovali? Kdo ima glavno besedo?
Z Matjažem imava ogromno želja kam na potovanje. Zdaj, ko potujeva z otrokom, te želje prilagajava, oziroma izbereva tiste destinacije, ki so otrokom prijazne. V poštev pridejo države, ki imajo visoko stopnjo varnosti in kjer so dobre zdravstvene razmere. In so seveda cenovno dostopne. 🙂
Odločiva se skupaj, načrtovanje poti pa je v Matjaževi domeni.

7627625_orig

Katera je naslednja destinacija na seznamu želja?
Naslednja destinacija je Azija, kamor se odpravljamo čez dobre tri tedne. Izkoristili bomo zadnje leto pred vstopom v šolo in se podali na pravo trimesečno ekspedicijo – od odročnega arhipelaga Banyak pri Sumatri pa vse do najvišje ležečih vasic Tibetanske planote. Vmes pa plezanje po vulkanih, iskanje divjih orangutanov v tropskih gozdovih Sumatre, pa na obisk k morskih ciganom, spanje v budističnih samostanih in še in še. Spisek je že skoraj predolg. 🙂

Ali se Jaka veseli potovanj, kaj pogreša vrtec?
Z navdušenjem gre na pot. Vrtca ne pogreša prav dosti, saj si na vsakem potovanju najde kakšne nove prijatelje. Najbolj žalosten je bil v majhni afriški vasici, ko se je hotel igrati z otroki, pa so se ga preveč bali in niso hoteli iz kolib, kajti prvič so videli belega otroka. Potovanje po Namibiji je bilo tudi prvo potovanje, ko nikakor ni hotel domov. 🙂

Se vam je na potovanjih pripetilo kaj strašnega? Smešnega? Kakšna zanimiva anekdota?
Zaenkrat se nam kot družini ni pripetilo še nič hudega. Ko sva potovala še sama, pa je bilo nekaj neprijetnosti, a sva vse z malce sreče tudi uspešno zvozila. 🙂 Anekdot je precej, lahko pa bi izpostavila dogodek, ko smo se z lokalnim vodičem pripeljali do oddaljene vasi plemena Himbe na severu Namibije, kjer nas je pred vasjo pričakal vojak. Matjaž in vodič sta stopila iz avta in pogovor je stekel v nič kaj prijaznem tonu. Potem sem iz avta stopila jaz, takrat so pristopili še trije možaki z mačetami. Mislila sva si, da sva naredila napako, ko sva vztrajala, da obiščemo območje, ki ga turisti še niso obiskali. Takrat pa je radovednost premagala Jaka, počasi se je skobacal iz avta še on in jih v njihovem jeziku pozdravil. V trenutku so se domačinom razjasnili obrazi, zakrohotali so se in nas veselo povabili v vas. Zvečer nas skoraj niso hoteli spustiti domov in vztrajali naj vsaj Jaka ostane še čez noč …

7208550_orig

Katere so tiste pomembne stvari, ki jih nikoli ne pustite doma? Ima tudi Jaka kakšno stvar, ki jo vedno vzame s seboj?
Poleg samoumevnih potrebščin za prvo pomoč in fotografske opreme … 🙂 Jaka je vedno s seboj nesel plišastega kužka, ki je nadomeščal njegovega večjega, s katerim spi. Ta njegov kuža je bil potem njegova družba pri dolgih vožnjah, skupaj sta opazovala pokrajino, plesala … Verjetno pa bo letos ostal doma – zdaj so aktualne že druge, bolj “fantovske” stvari. 🙂

Imate kakšne slovenske destinacije/točke, ki jih priporočate za nedeljski ali vikend izlet z otrokom?
Slovenija je zelo lepa in vsak lahko najde kaj zase. Mi smo ljubitelji narave in iščemo ne tako obljudene lokacije za izlete. Fantastične so pokljuške planine ali pa Fužinske nad Bohinjskim jezerom. Bohinjsko jezero je klasika in vreden ogleda v vseh letnih časih. Lep vikend izlet je tudi v Posočje, tam lahko obiščemo kar nekaj zanimivih točk, slapov, veliko je lepih pohodnih poti … Potem so tukaj še sosednje države, obožujemo Dolomite, ki tudi niso tako zelo daleč. Slovenci smo razvajeni, kar se tiče razdalj – dostikrat jamramo že, če se moramo peljati uro ali dve. 🙂

Kako usklajujeta z možem potovanja in službo?
Zaenkrat še gre. Ne veva pa, kako bo, ko bo Jaka začel s šolo.

7103387_orig

Kaj si želi postati Jaka, ko bo odrasel – tudi kaj v zvezi s potovanji?
Kakšnih posebnih želja še nima – je še premajhen. Je pa imel obdobje, ko je govoril, da bi rad snemal divje živali. 🙂

Kako premagate dolgčas na potovanjih? Če sploh kdaj je, mogoče na letalih … Berem, da ne uporabljata tablic itd za Jaka …
Potovanja so že sama po sebi zanimiva. Potujemo tja, kjer vemo, da bo vsem trem zanimivo. Za tiste trenutke, ko pa recimo kje čakamo, navadno že doma pripravim razne pripomočke za kratkočasenje. Navadno so to kakšne stvari za ročne spretnosti, ki se iz leta v leto menjajo, s seboj vzamemo otroške revije, na spletu najdem razne starosti primerne aktivnosti/delovne liste, ki jih natisnem. Zaenkrat je to za Jaka še igra. 🙂 Knjiga je obvezen spremljevalec tudi na potovanjih, na poti vedno kupimo še kakšno otroško z lokalno vsebino. Ko je bil star 4 leta sem pripravila neke igre z vezalkami in na dolgih vožnjah po španskih avtocestah se je mimogrede sam naučil zavezati vezalke.

Kaj so vas potovanja in ljudje naučili?
Potovanja ti dajo ogromno in te na nek način spremenijo. Težko si predstavljava, da si po potovanjih isti človek, kot si bil pred njimi. Na marsikaj začneš gledati drugače, stvari niso več tako samoumevne in spoznaš, da tričetrt stvari, ki jih imaš doma, niso nujno potrebne in te včasih samo ovirajo. Postaneš skromen, česar naša družba večinoma ne razume.
Po potovanju v Afriko, je naš dokaj zbirčni Jaka začel jesti večino živil in ne dovoli, da se ostanke meče v smeti. Na lastne oči je namreč videl, da so razmere v Afriki in tudi drugje popolnoma drgačne.

1093445_orig

Bi se preselili v tujino? Kam?
Pred leti sva res razmišljala tudi o tem. A z leti popotovanj tudi po najbolj odročnih predelih sveta sva ugotovila, da bi težko našla lepši kraj za življenje in vzgojo otroka, kot je to Slovenija. Če bi pa že morala izbrati, pa definitivno nekam na toplo. 🙂

Vaše fotografije so čudovite! Kakšen fotoaparat uporabljate?
Hvala.: ) Uporabljava Canon opremo – ohišje Canon 5d mark III in nekaj objektivov. In seveda gopro kamero, ki je vedno v nahrbtniku. 🙂

Družina Corel, ZAKON ste!!! Hvala za sodelovanje! Vse dobro na vaših potovanjih!*

PEOPLE

Alison

January 14, 2016

Zopet se lahko zahvalim svojemu blogu, da mi je pot prekrižala punca z zanimivim imenom. Danes vam predstavljam Alison z bloga Alica v čudežni deželi. Alison je komentirala eno izmed mojih objav in takoj sem pogledala njen blog. Brez dvoma lahko rečem, da je to ena izjemna punca. Mlada, a s tolikimi izkušnjami. Zaljubili se boste v njeno osebnost, punca namreč rada potuje in na potovanjih pomaga otrokom. Res sem vesela, da je odgovorila na nekaj vprašanj. Verjamem, da boste tudi sami začutili, kakšna srčna in pozitivna oseba je Alison! Mene so njeni odgovori prav presenetili … Pa jo spoznajmo!

7272106

Ali je za tvojim imenom kakšna zanimiva zgodba?
Ja. Ime mi je izbrala moja babi – “nona” po naše (beri: po primorsko). V njenih časih je bila popularna nadaljevanka Mestece Peyton in tam je nastopal lik z imenom Allison (pa ne vem, katera igralka jo je igrala), baje je bila dobrega srca in poštenega značaja in po njej sem dobila ime. Včasih, kadar se komu predstavim, dobim vprašanje: “Iz katere države prihajata tvoja starša?” ali  “Ti pa dobro govoriš slovensko.” Največkrat pa moram svoje ime 2x ponoviti, saj sem vse prej kot Alison: Alis, Alica, Anica … Jaz se takim komentarjem vedno nasmejim.

Koliko časa si že blogerka?
Hmmm… Z blogom smo začeli 2012 kot humanitarno-medicinska odprava v Keniji. Na ta način smo se skoraj vsak dan javljali domačim in v slovensko javnost pošiljali naše dogodivščine iz afriških klinik. Kmalu po prihodu domov sem začela s svojim blogom.

Katere tuje ali domače bloge najrajši bereš?
Pravzaprav nimam kakšnega rednega bloga, ki bi ga brala/spremljala. Pogosto pa preberem: Koščki življenja in Besede za srce – ta dva sta malo bolj duhovna, pa od Tjaše Perko – Moj svet, všeč sta mi tudi pisca bloga Povsod je lepo, saj tam najdem kakšen nasvet za potovanja, tudi kakšen politični blog zapis preberem (na te naletim bolj slučajno) in seveda tvoj – Hip hip hura! 🙂

5084805

4549263

Veliko sveta si že videla, katera destinacija je naslednja na listi želja? In zakaj?
Videla sem ga zaradi prostovoljnega dela, ki sem ga z različnimi skupinami opravljala skoraj na vseh kontinentih. Naslednja bo Cuba, ampak kot back back potovanje. Zakaj? Ne vem še. Nekaj mi pač zadiši in gremoooo! 🙂

Bi zamenjala Slovenijo za katero drugo državo?
Ne.

Kaj so te potovanja naučila?
V prvi vrsti smo opravljali prostovoljno delo – v sirotišnicah, v šoli in v klinikah (seveda smo si šli tudi kaj pogledat) in tako smo res videli in doživeli marsikaj. Veliko lepega, pa tudi žalostne stvari … Naučiš se predvsem prilagajanja, vsaj jaz sem se, in vsekakor znaš videti lepe stvari že v malih stvareh. To.

Tvoje pravilo Nepozabnih stvari ne naredi dvakrat – zakaj? Lahko deliš kakšno izkušnjo glede tega?
Ne vem, če imam kakšno konkretno izkušnjo … Ampak stvar, ki si jo naredil 1. in se ti je zdela super, drugič ista stvar ne bo nikoli več tako dobra in zanimiva kot prvič. Tako recimo ne bi šla več na Tajsko, ne bi več skočila iz letala, ne bi šla več na Zip-Line, ne bi šla več plezat na Triglav … Naj ostane tisti prvi dober in prijeten okus, spomin. In zakaj ne bi 2. raje poizkusil nečesa novega/drugačnega? Ni se mi pa še zgodilo, da bi za kako isto noro stvar, ki sem jo preizkusila, dobila še eno priložnost/ponudbo. Če bi bila pred dejstvom, bi morda pa vseeno resno še enkrat razmislila o ponovnem doživetju, recimo skoka iz letala.

Kakšne so izkušnje z dela v sirotišnicah?

Lepe izkušnje. Pa tudi težke in žalostne. To kar tam doživiš, ti za vedno ostane …

5578783

Kako si našla to delo? Boš še delala tam v prihodnosti?
Nekaj preko poznanstev,  v Paragvaju in Ruandi sta delovali dve Slovenki – misijonarka in prostovoljka. Sicer pa preko Sekcije za tropsko medicino, program namenjen študentom medicine in zdravstvene fakultete ter zdravstvenim delavcem. Če bom tam delovala tudi v prihodnosti? Ne vem še. Zaenkrat nimam tega cilja. Sem pa imela možnost ostati v Indiji eno leto in tam delati v enem podeželjskem dispanzerju,  a se za to takrat nisem odločila …

Kaj te je delo tam naučilo?
Spoznala sem, da ljudje v nerazvitih državah umirajo zaradi majhnih in na videz nepomembnih zapletov. Recimo zaradi navadnega vreza in neprimerne oskrbe te rane, kar privede do sepse in na koncu ne malokrat tudi do smrti. Spoznala sem tudi,  da naš zdravstveni sistem ni tako slab, kot pogosto mislimo,  marsikje je veliko slabše. Naučila sem se tudi polno izkoristiti vsak dan. In res se trudim za to!

Tvoj hobi je tudi kuhanje? Lahko deliš kak recept z nami, ki si ga osvojila na tvojih potovanjih mogoče?
Haha,  saj to še ni moj hobi. Zadnje čase se malce več ukvarjam s tem in me kuha zanima. Rada odkrijem ali priredim kakšen nov recept. Včasih za te stvari nisem imela časa. Povsod, kjer smo bili, po Afriki in Aziji smo jedli nekvašen kruh, ki pa ga je vsaka država po svoje imenovala (v Keniji ga imenujejo chapati). Recept pa je preprost: moka,  voda,  sol,  zmes oblikujemo v debelejšo palačinko in to spečemo v ponvi. Jaz včasih dodam še bučna semena,  sezam ali praženo čebulo. Je pa moja carska nona kuharica. 🙂

1527789

Imaš za leto 2016 kakšne načrte, zaobljube?
Junija 2016 se poročim. Leto bo pestro! 🙂

Prihajaš s Primorske. Imaš kak namig za nedeljski izlet v vaše kraje?
Oo, tega je pri nas res veliko. Imamo kolesarske poti, čudovite hribe in planine za pohodnike. Most na Soči in kakšna aktivnost na jezeru. Tolmin poleti gosti glasbene festivale in takrat se vedno dogaja. Pa Kobarid in Bovec. Recimo sprehod in ogled slapov – Kozjak ali Boka. V Drežnici pod Krnom imamo družinsko gostišče Jelkin hram z odlično domačo kulinariko. Jelkin hram je tudi specializiran za padalski turizem. Vabljeni! 🙂

Kakšen je tvoj popoln dan?
Vsak dan. “Daj vsakemu dnevu priložnost, da postane najlepši v tvojem življenju.”

Popolna služba?
Jo že imam. Sem diplomirana medicinska sestra,  delam z ljudmi in to je to! 🙂

Alison, hvala za čas in spletni klepet! Se veselim tvojih nadaljnjih objav. Pa vesele priprave na poroko 🙂

PEOPLE

Tamara

November 18, 2015

Dragi bralci! Predstavitev zanimivih in ustvarjalnih ljudi se nadaljuje. Tokrat predstavljam Tamaro. Kako sem jo spoznala? Ona je najprej pokomentirala recept za čokolado na mojem blogu in potem sem ji začela slediti. Na Instagramu ter na njenem blogu. In če sama ne bi začela s pisanjem bloga, tudi nje verjetno ne bi spoznala. Tako kot pravi Tamara, naključij v življenju ni! To je neverjetna oseba, v njenih mailih je na stotine pozitivnih besed, ki jih znova in znova prebereš. Njene fotke z Irske so tako privlačne, da bi najrajši zapakirala kovčke in odšla. Je zelo ustvarjala (samo poglejte si spodnje slike ali pa tole) in topla oseba. Pa jo spoznajmo!

Tamara, kaj delaš na Irskem?
Na Irsko sem prvič prišla več kot dve leti nazaj kot aupair (po naše ene vrste varuška) … spoznala sem krasno družino, s katero smo se res iskreno ujeli. Res so me vzeli za svojo, zato smo ohranili stike tudi, ko sem se po enem letu vrnila v Slovenijo. Izredno smo bili navezani en na drugega pa še Irska ima en poseben energijski vpliv name  … tu sem se res našla, ‘zrasla’, marsikaj spoznala in ugotovila – vse to pa je prispevalo k temu, da me Slovenija enostavno za tem nekaj časa ni (več) osrečevala. Po razpletu dogodkov smo se tako z januarjem letos ponovno zmenili, da se k njim vrnem. Evo, tako sem spet nazaj na “srečnem” otoku.

Kako si našla Irsko?
Ko sem se med iskanjem družine za (prostovoljno) delo v tujini lotila “kriterijev”, sem imela prvotno v mislih angleško govoreče države, ki od Slovenije še vseeno niso pretiiirano oddaljene. Združeno kraljestvo in Irska sta tako med prvimi. V končni fazi pa sem se odločala med Londonom in irskim podeželjem – ogromno možnosti in priložnosti sem omejila le na dva razgovora z družinama in voila … po prvih nekaj minutah pogovora z Irci sem začutila, da je to to (naj se sliši še tako klišejsko) in tudi po naši prvi uri druženja in vse do tega trenutka tu, vem, da je bila zame to najboljša odličitev, ki sem jo sploh lahko sprejela. Vse možnosti, ki mi jih je odprla, vse stvari, ki sem se jih naučila, vsi ljudje, ki sem jih zato posledično spoznala (tu in tam!). Neskončno sem hvaležna, sebi in vsem, ki so (in ste) del tega “potovanja”.

Koliko časa boš ostala?
Prvotni namen je bil ostati tu za nedoločen čas … nakar se je življenje spet prepletlo v druge, nepričakovano zabavne in čudovite smeri, ki so in bodo vplivale na moje odločanje v prihodnosti.

Kje živiš? Kraj?
Stanujem v prikupnem malem mestecu po imenu Westport, natančneje še 10 km ven iz njega, sredi nepopisno razibanega podeželja Owenwee. Severozahodno okrožje County Mayo je najnajlepši del Irskega otoka.

Imaš kaj prostega časa in kam takrat zbežiš?
Prostega časa imam dovolj, včasih sem vse vikende izkoristila za raziskovanje irskih mestec in pokrajin, preživljala večere ob poslušanju irske glasbe v pubih, ipd. V zadnjem času pa res kot nora uživam v mirnih večerih z risanjem, slikanjem, barvanjem, branjem knjig, jogi in meditaciji, videoklici domov, kuhanju večerij pri prijateljicah, obiskovanju le-teh po drugih koncih Irske itn.

Kakšni so ljudje?
Ljudje so z eno besedo čudoviti. Zelo odprti, iskreno prijazni, sprejemljivi, pripravljeni vedno pomagat, pozitivni in dobrovoljni. Vsekakor je atmosfera tu zelo topla, pristna in človeku vedno da občutek, da je več kot dobrodošel.

Any cute guys?
Haha, fletni fantje so itak povsod! Sigurno ne držijo stereotipi, da so vsi Irci modrooki z oranžkastimi prameni in pegami … ampak jaz imam krasnega fanta doma, on je največji krivec za prej omenjeno nepričakovano, a krasno zapleteno odločanje o prihodnosti, ker sva se spoznala manj kot dva meseca pred mojim odhodom in precej mesecev po tem, ko sem imela že letalske karte v žepu. Jaz se itak držim vedno ‘tarožastega’ pogleda na svet in se še kako dobro zavedam, da se vse zgodi z nadmegastičnim razlogom. Vedno! Tako da je vse, kot mora biti, razmerje na daljavo pač nikakor ni enostavno in vedno prijetno, ampak ker se vse da, če se hoče in ker je krasen ter razumen fant, zaenkrat zelo dobro obvladujeva situacijo in krmariva skozi vse, kar bo teh nekaj mesecev prineslo.

Pogrešaš kaj Slovenijo?
Slovenijo pogrešam! Z večih vidikov … poleg fanta, družine in dobrih prijateljev (čeprav imam slednje dvoje tudi tu, nikoli ni enako, to vemo) … pogrešam tudi domače razglede po pokrajinah, Slovenija je ena res čudovita (a tako premalo cenjena!) državica. Pa kužko tako noro noro pogrešam, haha … mi bo še domotožje ponagajalo, če se spustim preveč v podrobnosti.

Zelo zdravo se prehranjuješ – kako ti uspeva?
Zdravo se prehranjujem, je res. Itak imamo vsi malo vzponov in padcev s prehrano, pa z vsemi ta-hip-je-hit dietami, ki bolj kot ne le načenjajo naša zdravja … sama sem morda še celo malo ekstremno okrasila svoj primer z raznimi motnjami hranjenja, pa nihanji in če dolgo desetletje strnem v povzetek: ko sem (končno!!) začela pozornost posvečati na prvem mestu sebi, počutju v svojem telesu, in si resno zastavljat vprašanja, kaj si pod zdravo počutje sploh interpretiram – sem opazila, da sem ujela še pravi vlak za udobno okrevanje. Razni signali (so verjetno že dolgo tulili pa sem se jih na vse moči trudila preslišat in) so mi sčasoma dali vedeti, da moram ukrepat. Sčasoma sem ugotovila, kaj mi najbolj ustreza, katera živila dobro vplivajo name, po katerih se počutim ‘za-nikamor’ … pač, moramo se spoznati. Jaz še vedno delam na tem, vsak dan posebej in potrpežljivo – na tisočih koncih in krajih poslušamo, da se celo življenje učimo, a ni res? Ni ene diete, ki bi ustrezala vsem, ni enega nasveta, ki bo ozdravila težave in tegobe vseh.
Uspeva mi predvsem zato, ker sem se zavestno tako odločila. Ničesar si ne omejujem, le izbiram premišljeno, zavedam se posledic, ki mi jih določena hrana povzroča in pretehtam, če so vredne sekundnega užitka. Sploh se pa da vse ‘prekopirati’ … v primeru da mi paše recimo sladoled, si namesto mlečnega naredim takega z zmrznjenimi bananami, avokadom in surovim kakavom. Mmm.

Tvoj najljubši recept je?
Hmm, najljubšega recepta sploh nimam. Ribe so moje najljubše, tudi vsa zelenjava po spisku (ki se mimogrede  itak da izjemno okusno pripraviti), sladkosti se dajo pričarati na tone načinov brez uporabe sladkorja in masla haha. Zelo zelo uživam v ustvarjanju že na splošno, zakaj ne bi kreativnosti vključila še v recepte. Izjemno se pri tem zabavam.

Pa en lep pozdrav ‘domov’ z Zelenega otoka!! ♥

Tamara, hvala za te odgovore in fotke! Na zdravo in pozitivno življenje, kjerkoli že boš*

PEOPLE

Petra

October 15, 2015

Petra oziroma 5ra.Recycled, kot se imenuje v kreativnem svetu, je žena brata moje prijateljice. Uf tole ste morali zagotovo še enkrat prebrati. Torej njen mož je brat moje prijateljice. Tako 🙂 In to punco Petro vam moram predstaviti, takih talentov se ne skriva! Najprej sem seveda poznala njenega moža in če naredim hiter brainstorming mojih spominov o njem, prvo pomislim na: to, da sem vedno rada stala v njegovih supergah. Dobesedno! On je košarkaš, visok, močan in noga ni nič drugačna. Sploh ne vem, če take številke prodajajo ali je treba naročiti po meri. Moja noga se njegovega čevlja sploh ni dotaknila, ko sem stopila vanj. Potem si predstavljate. Zagotovo na skrivaj to počne tudi Petra 🙂 No, pa par besed o njej. Na zgornji sliki lahko vidite njeno družino. Na njihovem najljubšem kraju. V hribih. Če boste dobro pogledali, boste videli, da ima poleg tiste punce s kapo še eno pri sebi. Torej dve bejbi!!! Lansko leto je že drugič postala mamica. In res je dobra mamica, sproščena, polna koristnih nasvetov in kar je najbolje, neizmerno uživa v tej vlogi in rada s puncama ustvarja. In zato vam jo vbistvu predstavljam. Ker izpod njenih rok nastajajo čarobne blazine, čarobni predpasniki, pa nakit in še cel kup drugih zadev, ki jih sešije, nariše, zalepi itd.
Idej ji ne manjka, materiala pa tudi ne, saj rada reciklira. In ko boste pri njej naročili darilce, ga boste ponosno predali naprej prijateljici ali njenemu otroku. Komaj čakamo njeno spletno stran ali blog z nasveti za ustvarjanje!
Njene izdelke si lahko ogledate na Instagramu. Objavlja pa tudi prečudovite fotografije s potepa po planinah in random stvari, na katere naleti vsak dan sproti.
In še njena FB stran 5ra.Recycled.

Kot da Petra nima drugega dela, sem ji poslala še par vprašanj, na katera je morala odgovoriti 🙂 Pa poglejmo, kaj pravi:
Kdaj si/sta vedela, da sta pripravljena za drugega otroka? Vaju je bilo kaj strah, kako bosta zmogla?
Mislim, da začutiš, ko je čas za razširitev družine. Oba z možem sva tako čutila. Sploh ni bil potreben pogovor z možem, ampak sva vedela, da je to to. Starejša hči je bila že dovolj velika in zrela, da je sprejela novega družinskega člana v našo družino in ne kot malega vsiljivca, ki ima mami le zase. V porodnišnici pa se je izkazalo, da sva ji z možem podarila največje darilo na svetu!
Strah – po pravici pa res enkrat. Ob opazovanju neposlušnih otrok znancev, sem vprašala moža, kaj če bo najin drugi otrok takšen “divjak” kot tile pa me je pomiril, da bova midva starša tega otroka in ne more biti drugače vzgojen, kot je starejša hči. In res je tako!

Živite v Radovljici, kam priporočaš, da starši peljejo otroke? Kam vi najrajši zahajate?
Mi smo štiri-peresna deteljica, ki vse počne skupaj … tako izbiramo aktivnosti primerno naši 4,5 letnici:) Hribček Sveti Peter nad Begunjami je super izbira, Talež, gozdna učna pot, sprehod po Radovljici z obiskom igral, nabiranje gozdnih plodov v gozdu nad Begunjami ali na Jelovici, in seveda, da ne pozabim na najpomembnejše, sladoled Pr’ Vidic v starem mestnem jedru:)

Katere otroške knjige trenutno prebirate/listate?

Eno in edino za lahko noč, to je knjiga Najlepše pesmi o živalih, ki jo znamo vsi trije na pamet 🙂 Čez dan pa enciklopedijo živali 🙂

Imaš tudi ti svojega vzornika, v modi, kuhinji, pri ustvarjanju?

Moj vzornik ni eden, jih je pa več. Zdi se mi, da prav v vsakem človeku najdem nekaj dobrega, ljubečega, pozitivnega, vrednega posnemanja in to poskušam združiti v sebi 🙂

Petra, nadaljuj to, kar znaš – bodi super mamica in žena IN ustvarjaj, ustvarjaj, ustvarjaj …

PEOPLE

Angie iz Kanade in spomini

September 20, 2015

A sem vam že povedala, da imam sorodnike v Kanadi? 🙂 Angie in Peggy sta sestri. Obe sta nas že obiskali, a z Angie je bilo pa res noro (to je bilo leta 2011). Punca je za žur, spontana, polna energije, odprta … Odlična družba. In tudi ona je bila navdušena nad Slovenijo. In našimi fanti. Se spomnim, da sva se na poti v Ljubljano ustavili na Petrolu. In nama je nek random fant (uslužbenec) pomil vetrobransko steklo. Angie je bila takoj zagreta. Kako je handsome in hot, je govorila. OK, zdelo se mi je, da je to le opazka. Ne, midve se odpeljeva in ona je dejansko hotela, da čimprej obrnem, da greva nazaj in da mu bo dala telefonsko številko, naj pokliče. Meni je kaj takega nerodno in kar nisem verjela, da misli resno. Pa je! In sva zavili z avtoceste dol, obrnili, pa spet dol in nazaj na avtocesto na Petrol. OMG! To so pa Kanadčanke 🙂 Pa sploh ni bila razočarana, da ni klical, vbistvu je rekla, da je njemu lahko žal, da je ne bo pobližje spoznal 🙂 In od takrat naprej sem tisti teden trepetala za vsakim fantom, ki sem ga opazila na kilometer in se mi je zdel, da ji bo všeč, da se bo treba približat in začet pogovarjat. To pa je samozavest, kajne 🙂
Torej, Angie sem prosila, če mi na kratko napiše par spominov na Slovenijo in tole je poslala:

*Driving with you with Adele playing…”I Won’t go….”
*your husband sleeping the backseat
*Gelato in Piran
*How HOT the weather was in May…
*The birthday bush party 😉
*Hanging out with all of your friends
*EVERY view from the car looking like a postcard
*your mother-in-law doing my laudray with such love and care
*Having breakfast with your mother-in-law– her using her few words in English. Me using my few words in Slovenian – and us both totally understanding each other.
*your mother-in-law making me 3 eggs when I asked for 1 😉
*Listening to your husband’s English….
*The “Spomeene” book you gave me at the airport and our sweet but tearful goodbye…
* Feeling soooo at home with you all.

Angie ima tudi svoj blog na res enkratno temo: najboljši del dneva! Je res dobra ideja ob koncu dneva, ko se umirimo, popredalčkamo dogodke, ki so se zgodili, in jih analiziramo. In izberemo najboljši del dneva.
Ker današnji dan še ni končan, vam zaupam moj najboljši del včerajšnjega dneva: klepet s prijateljico ob zelenem čaju in odkrivanje njenih talentov, ki so me enostavno prevzeli v vseh pogledih!

PEOPLE

Peggy iz Kanade

September 17, 2015

Tega v zapisu O meni nisem zapisala, a lahko se pohvalim, da imam sorodnike v Kanadi 🙂 Odkar sem se poročila seveda. In včasih imam res občutek, da so bolj moji sorodniki kot moževi. Ker pač obožujem angleščino in komaj čakam, da lahko z njimi poklepetam. Mož angleščine ravno ne obožuje, a pogovarja se pa vedno največ izmed nas vseh. In potem se smejimo njegovim izrazom in rešujemo uganke, kaj je želel povedat. Recimo veverica je square, rakci so crisps, zobotrebci pa toothwood 🙂
Tokrat sem na čvek povabila Peggy. Je žena in je mama. Bentley je star leto in pol. Peggy dela v hotelu na čudoviti lokaciji Niagara on the Lake, tukaj lahko vidite, da so jo v službi uporabili tudi za manekenko. Super, kajne! Je res enkratna punca, vedno nasmejana in odlična mama. Vprašanja in odgovore sem pustila kar v angleščini. Boste vse razumeli.

Q: How did you tell your husband you were pregnant? How did he react?
A: I took a pregnancy test and asked him if he wanted to look at it with me and he said he wanted me to look at it first and then tell him. It was a positive test and when I told him, he started laughing, kissed me on the cheek and said “This is the only baby we are having!”

Q: Did you get any good advice while pregnant and later with your baby?
A: I have lots of close girlfriends who were already mothers when I found out I was pregnant so they helped me a lot along the way.
Get lots of rest, take your prenatal vitamins and enjoy any quiet time you can before the baby comes!
Sleep when the baby sleeps!  I didn’t take naps when my baby did for the first year and then started – I wish I put my head down when he did – would have made me feel so much more fresh and ready for when the baby wakes up!

Q: Did your body go through any big changes while pregnant?
A: My hair and nails looked GREAT from the prenatal vitamins!

Q: How did you cope with getting back to work?
A: I was ready to come back to work – I missed my job and my team here at the hotel.
I knew that placing Bentley in daycare when he was 1 year was the best thing for him – he LOVES being with his friends and has lots of fun while I am at work!

Q: How did Bentley get used to daycare, did he cry a lot?
A: He loved it from the day he went – we choose a home daycare and it was a safe, quiet, happy place with other kids. He never cried – I cried the day I dropped him off for the first time!

Q: Is there anything you wish you would do differently (about being pregnant, baby etc)?
A: Get more rest when I could!

Q: Your husband has severe back problems and you are often alone for everything, how do you manage?
A: I try my best….it’s been tough but Bentley is a little angel and when I feel stressed or overwhelmed, I look into his eyes and know that raising him makes it all worthwhile.

Q: How do you take time for yourself?
A: That hasn’t happened yet but I will let you know when I do!